Tiskane izdaje
Pred dnevi so v londonski galeriji Gagosian odprli razstavo svetilnih teles ameriško-kanadskega arhitekta in oblikovalca Franka Gehryja z naslovom Fish lamps. »Riba predstavlja popolno formo,« pravi Gehry, ki v galeriji predstavlja svojo zadnjo kolekcijo nenavadnih atmosferskih luči. Gre za igrive in dinamične svetlobne skulpture, ki posnemajo fluidno formo ribe v gibanju z vsemi njenimi glavnimi atributi – repom, plavutmi in luskami, ki ožarjena s svetlobo pridejo še toliko bolj do izraza.
Svetovno znani arhitekt, ki bo februarja prihodnje leto dopolnil 85 let, velja za enega najbolj slavnih in prepoznavnih arhitektov našega časa, čigar življenje in delo je zaznamoval predvsem kultni Guggenheimov muzej v Bilbau, ki velja za najbolj spektakularno kreacijo sodobne arhitekture. Z njim je Gehry za vedno spremenil formo urbane krajine in v arhitekturi uveljavil pojem spektakla, ki ga dotlej v takšni obliki in obsegu ni poznala. Z njim se je na arhitekturni olimp zavihtel leta 1997. Guggenheimov muzej v Bilbau je obveljal za biser sodobne dekonstruktivistične arhitekture, nepreseženo delo arhitekture spektakla, ki so ga mnogi označili za najpomembnejše arhitekturno delo 20. stoletja; arhitekturni kritik Calvin Tomkins iz časopisa The New Yorker je dejal, da gre za sanjsko ladjo iz titana, katere valovite forme in srebrno leskentanje kovine, iz katere je stavba zgrajena, spominjajo na ribe, ki plavajo.
Gehry je vseskozi rad eksperimentiral, tako v oblikovanju (pohištvo Easy Edges, 1972) kot v arhitekturi. Navdihovali so ga novi materiali in forme, ki jih je preizkušal na različne načine. Svetlobna ribja kolekcija ima svoj izvor v letu 1983, ko je za podjetje Formica Co pripravljal kolekcijo umetniških teles iz tedaj nove vrste plastičnih laminatov ColorCore. Po nesreči mu je sveženj materialov padel na tla, laminat pa se je razletel na kosce, ki so spominjali na ribje luske. Prva kolekcija ribjih luči je tako nastala v letih 1984 – 1986, Gehry je za osnovo oblikoval modele iz kovinske žice ter nanje kos za kosom prilepil posamezne luske.
Vse od leta 1984 je riba tista oblika, ki se v Gehryjevem oblikovalskem in arhitekturnem opusu nenehno ponavlja, tako v morfološkem pomenu kot glede na značilnosti materialov, ki jih pretežno uporablja v svoji arhitekturi. Po fantastičnem uspehu, ki ga je dosegel s španskih Guggenheimom, je riba postala njegova svetnica in hraniteljica, ki mu je v naslednjih letih zvesto izpolnjevala želje, čeravno, ribe so pač zmuzljiva in spolzka bitja, vse le ni šlo tako gladko, kot bi si želel.
Kritiki so njegovo arhitekturo označili kot pozersko in egoistično, energijsko potratno in okolju neprijazno (lesketanje je bilo denimo premočno v Disneyjevi dvorani v Los Angelesu, tako da so bleščeče jeklo morali popeskati, da se ne bi preveč segrevalo). Vendar je Gehry ostal zvest tako fluidnim formam kot srebrnemu lesketanju. Poleg Guggenheimovega muzeja v Bilbau ribji estetiki sledijo vsaj še njegov Pritzkerjev paviljon v Chicagu, vinski hotel Marqués de Riscal v Elciegu v Španiji in koncertna dvorana Walta Disneyja v Los Angelesu.
Lani se je odločil, da še enkrat pretrese svoje stare ideje in poskuša izdelati povsem novo kolekcijo ribjih luči v različnih velikostih. Spet je uporabil plastični laminat ColorCore, posamezne kose je obdelal umetelno, z nazobčano površino pa poudaril temeljno strukturo lusk. Vsaka skulptura je unikatna in izdelana ročno. Gehryjeve ribe nastopajo posamezno ali v skupinah, nekatere so oblikovane kot viseči lestenci, druge so pritrjene na podstavkih kot stoječe ali stenske luči. Njihova forma pa resnično zaživi šele, ko skoznje prodre svetloba, ki v kombinaciji s polprosojno plastiko oddaja toplo, žarečo svetlobo. Končni rezultat je živahna simbioza materialov, forme in funkcije. Razstava bo odprta do 21. decembra.
