Tiskane izdaje
Leta 1885 je španski arhitekt Rafael Guastavino v Združenih državah Amerike patentiral nov sistem utrjevanja obokov s polaganjem keramičnih ploščic in ga imenoval enostavno guastavino. Tako je nadgradil stoletja staro tehnologijo utrjevanja obokov po katalonsko. Sistem so uporabljali za zidanje robustnejših podpornih obokov v večini pomembnih (obokanih) stavb, ki so jih v tistem obdobju gradili v Ameriki. Skupaj s sinom, ki je kasneje prevzel podjetje, sta razvila 24 različnih gradbenih tehnik, za katere sta prejela patentno varstvo.
Ena od uspešnih trgovskih znamk je bila Akoustolith, porozen keramični material, podoben kamnu – uporabljali so ga za omejevanje širjenja zvoka v večjih obokanih prostorih. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1889, je zadnji posel izpeljalo leta 1962. V muzeju mesta New York (Museum of the City of New York) so pred dnevi odprli razstavo z naslovom Palače za ljudi: Guastavino in umetnost konstrukcije ploščic (Palaces for the People: Guastavino and the Art of Structural Tile).
Leta 1881 je Rafael Guastavino s sinom Rafaelom mlajšim pripotoval v New York, kjer je ustanovil svoje gradbeno podjetje Guastavino Fireproof Construction Company. V Španiji se je uveljavil kot izurjen stavbenik, sodobnik Antonija Gaudija, ki je izkušnje v gradbeništvu prav tako pridobil v Barceloni (rojen je bil v španski Valenciji leta 1842). Njegov prvi veliki ameriški projekt, na podlagi katerega je postal glavni arhitekt sloga guastavino na ameriški vzhodni obali, je bila javna knjižnica Public Library v Bostonu, ki so jo zgradili leta 1889.
Ploščice guastavino so ustrezale določenim standardom – bile so tanjše od dveh centimetrov in pol, dolge približno 30 in široke 15 centimetrov. Običajno so bile položene v vzorcu ribje kosti, skupaj jih je držala malta. Za njihovo polaganje in konstrukcijo obokov niso potrebovali podpornih opažev kot pri konstrukcijah iz kamna. Tehnologija gradnje obokov je bila znana predvsem v sredozemskih državah, medtem ko je bila za Ameriko novost. Oboki, narejeni iz keramičnih ploščic, so bili v nasprotju s tradicionalnim rimskim kamnitim obokom tako bolj ekonomični, saj je njihova gradnja potekala hitreje in ceneje.
Guastavinov obok so imenovali tudi tamburinski obok, zaradi podobnosti s kožo, ki je napeta na lok tamburina, pa tudi katalonski obok, saj se je Guastavino umetnosti konstrukcije obokov naučil v katalonski prestolnici Barceloni, kjer je imel opravka s starimi mojstri te obrti. Šlo je za sistem stične ali vezne konstrukcije, ki je temeljila na prepletanju in lepljenju konstrukcijskih elementov. Poleg strukturne učinkovitosti so se oboki v Guastavinovem slogu izkazali tudi za estetsko dovršene, lepe in trajne konstrukcije. Kasneje se je izkazalo, da keramični oboki predstavljajo le enostavnejšo – tanjšo verzijo klasičnega zidarskega oboka.
Približno tisoč zgradb po vsej Ameriki, natančneje v dvainštiridesetih zvezdnih državah, je bilo zgrajenih po sistemu Guastavinovega oboka; samo v New Yorku sta se oče in sin Guastavino podpisala pod 250 naročil. Med najbolj imenitnimi so osrednji transportni terminal Grand Central, grobnica osemnajstega predsednika ZDA Ulyssesa S. Granta (Grant's Tomb), koncertna dvorana Carnegie Hall, ameriški prirodoslovni muzej (American Museum of Natural History), tempeljska cerkev Emanu-El, škofovska cerkev St. Bartholomew na aveniji Park ... Omeniti velja tudi večnamenski kulturno-trgovski prostor z imenom Guastavino's, ki je pod mostom 59. Nekoč je bila tu tržnica, znana kot Bridgemarket, ki pa je s pojavom gospodarske krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja morala zapreti svoja vrata. Danes je v tem lepem arkadnem prostoru restavracija.
Leta 1900 je Guastavina najel njujorški arhitekturni biro Heins & LaFarge, da bi jim pomagal pri konstrukciji postaje podzemne železnice City Hall Station, prve postaje njujorške podzemne železnice, ki je postala nekakšen vzorčni model za vse naslednje. Postaja City Hall pa kljub gradbeni eleganci nikoli ni postala priljubljena pri svojih uporabnikih, tako da so jo že leta 1945 zaprli za javnost. Legendarna, vendar zapuščena podzemna relikvija na Manhattnu je zdaj skrivnostno zatočišče in poligon za urbane jamarje.
Največja obočna površina, ki jo je izvedlo podjetje Guastavino, je kupola katedrale Saint John the Divine na Manhattnu. V premeru meri 30 metrov, v višino pa 49. Zamišljena je bila kot začasna zgradba, ki naj bi jo nadomestili z gradnjo visokega osrednjega stolpa. Leta 2009 je ta začasna gradnja slavila stoletnico obstoja. Med njegovimi bolj enostavnimi gradnjami izstopajo vrstne stanovanjske hiše z nenavadnimi mavrskimi značilnostmi v okrožju Upper West Side na Manhattnu na ulici West Seventy-Eight, znane kot rdeče-bele hiše.
V Washingtonu so bili po sistemu guastavino zgrajeni poslopje ameriškega vrhovnega sodišča in prirodoslovnega muzeja. Ploščice guastavino so osnovni element kupole cerkve St. Francis de Sales v Filadelfiji, glavne železniške postaje v Pittsburghu – Union Station, kapitolskega poslopja pravosodne oblasti v Lincolnu v Nebraski ... Za osrednji obok Rockefellerjeve kapele v Chicagu je bilo uporabljenih 100.000 keramičnih ploščic. Guastavino se je izkazal tudi pri obokanju velike dvorane znamenitega priseljenskega urada, ki ga je ob vstopu v državo prečkal tudi sam, na Ellis Islandu. Za obok širine 17 metrov je potreboval 28.832 keramičnih ploščic, ki so bile tako trdno pritrjene na osnovno konstrukcijo, da so pri prenovi dvorane v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zamenjali samo 17 ploščic!
Med Guastavinovimi zadnjimi projekti je bil dvorec Biltmore v Ashevillu v Severni Karolini. Delo na tem posestvu ga je navdihnilo, da bi tudi zase zgradil hišo na hribovitem območju Black Mountain – nazadnje je kupil velikansko posestvo. Svojo hišo je imenoval Rhododendron po rožnatih grmičkih te prelepe rastline, ki so jo obkrožali. Poleg hiše je posestvo Rhododendron obsegalo še vinograd, mlekarno, sirarno in peč za žganje opeke. Danes je v lasti konferenčnega centra Christmount Assembly ameriške baptistične cerkve, ki tudi vodi oglede po posestvu. Raphael Guastavino je pokopan v baziliki St. Lawrence v Ashevillu, ki jo je leta 1905 sam načrtoval (umrl je leta 1908). Arhivsko gradivo – skice, načrte in risbe podjetja Guastavino Fireproof Construction Company – danes hrani knjižnica Avery Architectural and Fine Arts Library pri univerzi Columbia v New Yorku.
