Vse najboljše, racman Jaka!

Najbolj problematični otrok v Disneyjevi družini je dopolnil 80 let.

Objavljeno
12. junij 2014 17.58
N. Ž., Panorama
N. Ž., Panorama

»Ena največjih radosti dela v studiu so topli odnosi v animirani družini. Radi imamo miška Mikija, Plutona, Pepeta in vse druge, ampak kot je običajno za vsako veliko družino, imamo tudi problematičnega otroka – prav imate, to je racman Jaka,« je nekoč izjavil Walt Disney.

Njegov ljubki nerodni junak, ki je pred kratkim dopolnil 80 let, je šest let mlajši od svojega prijatelja in konkurenta miška Mikija. Ima velik rumeno-oranžen kljun, nosi mornarsko srajco in pokrivalo – raca ima pač veliko opravka z vodo – ter značilni modri metuljček okoli vratu. Še vedno je otrok in še vedno hodi naokoli brez hlač in bosih račjih nog.

Ljubek junak z vzkipljivim značajem

Znan je po pobalinskem značaju in nerazločnem govoru. Poleg miške Mikija je najpopularnejši Disneyjev junak in je bil leta 2002 uvrščen na seznam petdesetih najbolj priljubljenih animiranih junakov vseh časov. Poleg Supermana, Batmana, Spidermana in Wolverine najbolj pogosto nastopa tudi v tiskanih stripih. Od vseh Disneyjevih junakov se je sicer pojavil v največ filmih – v kar 178, medtem ko je bil mišek Miki »le« v 137 – in veliko jih je dobilo nagrado ameriške filmske akademije oskar.

Racman Jaka se je prvič pojavil v javnosti 9. junija 1934, v risanki The Wise Little Hen. Walt Disney je menil, da med njegovimi junaki manjka negativnež, nasprotje miška Mikija. Zamisel za lik je dobil, ko je slišal igralca Clarencea Nasha peti otroško uspavanko Mary Had A Little Lamb. Pri tem je uporabil piskajoči glasek, kakršnega je vse do leta 1983 kasneje posojal Jakcu. Risali so Al Taliaferro, Carl Barks in Don Rosa. Barks se je posvetil tudi ustvarjanju Jakčeve širše družine in nastali so še dodatni liki, kot je stric Skopušnik.

Njegovo originalno ime (Donald) je privzeto po takrat zelo priljubljenem avstralskem igralcu kriketa Donaldu Bradmanu, čigar moštvo je leta 1932 gostovalo v ZDA, in so ga odpustili zaradi slabega rezultata, t. i. ducka (race) proti newyorčanom. Prva sta ga animirala Dick Huemer in Art Babbit, Dick Lundy pa je razvil njegovo osebnost, piše wikipedija.

Slavni racman je znan po vzkipljivosti in pozitivnem pogledu na svet. Veliko zgodbic se začne tako, da Jaka brezskrbno jadra skozi življenje, dokler mu nekaj ne pokvari dneva. Njegov gnevni odziv mu povzroči še dodatne težave, saj v razburjenju povsem izgubi glavo. Včasih sicer poskuša brzdati svoj temperament, a na koncu vedno znova zdrsne nazaj k jeznemu odzivu. Ta ima tudi prednosti, saj mu pomaga premagovati strah pred neobvladljivimi situacijami. V takih primerih ne pobegne, temveč se bori, tudi z duhovi, zmaji, celo proti naravnim silam.

V družbi z Mikijem, Pepetom in tremi nečaki

V njegovih šalah ni zlobe, saj ne želi nikogar užaliti. Če gre le predaleč, mu je takoj žal. Rad se postavlja in poudarja, kako spreten je, čeprav se običajno precenjuje. Še najboljši je v ribolovu in hokeju. Nikoli se ni izučil nobenega poklica, zato se mora oprijeti vsakega dela. Je tudi precej len in veliko časa preživi v viseči mreži.

Do svoje zaročenke nima najlepšega odnosa in nič ne kaže, da jo namerava popeljati pred oltar, čeprav si ona to zelo želi. Na drugi strani pa zna biti vztrajen in se v celoti posveti cilju, če mu je pomemben. Njegovi priljubljeni frazi sta What's the big idea!?, če se mu kaj ponesreči, in Oh boy, o boy, o boy, če ga kaj vznemiri.

Je lik, s katerim se gledalci najlaže poistovetijo, saj ima skorajda človeški značaj. Stalno ima denarne skrbi; včasih je ljubosumen na priljubljenost miške Mikija (a kdo ne bi bil?) in se hitro razburi. Toda prav zaradi svojih hib je še bolj prikupen in njegovi bližnji vedo, da v resnici skriva veliko srce, kar je tudi najbolj pomembno. Je edini Disneyjev junak, ki ima še drugo ime, in sicer Fauntleroy.

Običajno je nastopal v trojici, v družbi z Mikijem in Pepetom, v poznih tridesetih letih pa je dobil še dekle Jakico in tri nagajive nečake Paka, Žaka in Maka (tudi Pero, Mare in Žare). Nenehno trpi zaradi uspeha bratranca Gustava in strica Skopušnika in vsak dan znova na lastni koži doživlja realnost sodobnega sveta – nasprotje med bogastvom in siromaštvom.

Slaven je postal v animiranih filmih, pojavljal pa se je tudi v tiskanih stripih, časopisih in knjižicah. Po letu 1956 je nastopal zlasti v izobraževalnih filmih in se šele v 80. letih vrnil v animirane filme, kot sta Mikijev božič (Mickey's Christmas Carol) iz leta 1983 in Fantasia 2000 iz leta 1999. Pojavil se je tudi v videofilmih in televizijskih serijah. Poznajo ga po vsem svetu, zunaj ZDA pa je posebno priljubljen v skandinavskih državah.