Tiskane izdaje
V Milanu so predstavili maketo nove mestne ikone – nekakšnega arhitekturnega dvojčka, ki sledi liniji črke V in predstavlja novo poslovno zgradbo fundacije Feltrinelli, ki jo bodo do leta 2015 zgradili po načrtih švicarskega arhitekturnega biroja Herzog & de Meuron.
Poslopje arhitekturno predstavlja zanimivega križanca med antiko, gotiko in modernizmom; ti slogi so namreč pustili pomemben odtis v mestu, tudi Jacques Herzog in Pierre de Meuron ob mestni urbanistični tradiciji nista mogla ostati ravnodušna. Feltrinellijev dvojček z daljšim levim krakom je izrazito mestotvorno poslopje, predstavlja severno hrbtenico mesta in tako po višini kot kompoziciji sledi obstoječemu gradbenemu fondu.
Fundacija Giangiacomo Feltrinelli velja za enega večjih evropskih dokumentacijskih središč s področja zgodovine, znanosti, politike, ekonomije in družbe (leta 1949 jo je ustanovil Giangiacomo Feltrinelli kot knjižnico, kasneje se je razvila v inštitut). To je organizacija, ki je osrednja točka za raziskovanje zgodovine sodobnega Milana in za razvoj mesta predstavlja zelo pomembno organizacijo.
S širjenjem dejavnosti fundacije je vodstvo odločilo, da je čas za novo poslovno zgradbo ter s tem selitev v severni del mesta. Urbanistično gre za projekt, katerega namen je okrepiti pozicijo območja Porta Volta v celotni strukturi mesta. Načrt za Porto Volto predvideva gradnjo dveh poslovnih zgradb, ki v kombinaciji z obširnim zelenim zaledjem predstavlja odlično strateško pozicijo, dejavnost fundacije pa pozitivno vpliva na okolje.
Zgodovinsko je to območje nekdanjega roba mesta, kjer je bilo v 15. stoletju zgrajeno špansko obzidje, t. i. Mura Spagnole, ki je zaznamovalo mejo, kjer se je rast mesta ustavila. Potem ko je v 19. stoletju cesta Via Alessandro Volta predrla obzidje, se je mesto začelo širiti tudi zunaj španskih zidov. Bombardiranje med drugo svetovno vojno je povzročilo opustošenje in ponoven zaton tega dela mesta. Danes to območje zaradi precejšnje neposeljenosti predstavlja veliko priložnost za nov zagon tega dela mesta. Projekt fundacije Feltrinelli tako ni le pomemben arhitekturni projekt, temveč osrednji urbanistični izziv v prihodnosti.
»Moramo častiti in rušiti pomnike naših prednikov,« je na predstavitvi projekta pred dnevi v Milanu dejal arhitekt Jacques Herzog. Kontroverzna izjava morda, a prinaša olajšanje, da ima tudi sodobna družba pravico graditi, ne le obnavljati dela svojih prednikov. Arhitekta Jacques Herzog in Pierre de Meuron sta sicer znana po tem, da imata bogate izkušnje s prenovami stavb v historičnih mestnih jedrih, da znata odlično združevati staro in novo, kar je skoraj vedno zelo kompleksna in nehvaležna arhitekturna naloga.
Hiša fundacije Feltrinelli je prvi projekt švicarskega biroja v Milanu, ki ima za uveljavljeni arhitekturni tandem še posebno težo. Predstavlja namreč priložnost, kako z arhitekturo prebuditi potencial prostora. Milano je mesto, ki s svojo pozicijo v srednji Evropi predstavlja vez med severom in jugom, kot prestolnica mode in dizajna ter gospodarsko najbolj napredno italijansko mesto pa ima v splošni zavesti Evropejcev status elitistične romantične ikone.
Švicarska arhitekta sta se v Milanu odločila zgraditi urbanistični spomenik, ki ga zaznamujeta tiha veličina in strogost forme, njegovo pročelje pa namiguje na transparentno velemestno tovarno ali sodobno obzidje. Poslopje določa niz betonskih stebrov, za katere se zdi, da gredo v neskončnost, tako v dolžino kot v višino, v kombinaciji s steklom pa njegova podoba spominja na znamenito milansko gotsko katedralo.
»Uporabljava znane in preverjene obrazce in materiale ter jih poskušava oživiti drugače,« pravita arhitekta. Hiša sledi trenutnemu trendu v sodobni gradnji, ki visoko in strmo streho (po zgledu alpske gradnje) brezšivno spaja s fasado. Razpotegnjena oblika poslopja na eni strani izhaja iz gotske tradicije mesta, na drugi pa posnema formo gospodarskega poslopja, ki je značilna za številne kmetije, posejane po Lombardiji.
Zasnovo Feltrinellijevega poslopja z neskončnim stebriščem zaznamujeta jasnost in veličina. Projekt se zgleduje po nekaterih znanih zgodovinskih stavbah v Milanu, kot so bolnišnica Maggiore, Rotonda della Besana, Lazaretto in grad Forzesco. Vse te stavbe povzemajo antične tempeljske vzore; tudi hiša fundacije Feltrinelli je zasnovana mogočno, vendar zadržano in asketsko, kot sodobni tempelj znanosti in kulture.
Obenem sta švicarska mojstra s strukturo ponavljajočih se stebrov in oken izrazila poklon svojemu vzorniku Aldu Rossiju (1931–1997), v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja zelo vplivnemu italijanskemu arhitektu, ki je bil zlasti zavezan mestu in mestotvornosti in je zagovarjal premišljen urbanizem, zlasti skladnost mestne arhitekture.
Leta 1966 je Rossi izdal knjigo Arhitektura in mesto, ki je ponudila teoretično podlago za gradnjo v mestnih središčih. Menil je, da mora arhitektura spoštovati obstoječe tkivo mesta, da grobi posegi oziroma izstopajoča gradnja vanj ne sodijo. V duhu zavedanja obstoječih mestnih gabaritov je projektirana tudi nova Feltrinellijeva hiša.
