Tiskane izdaje
Pred časom smo v Delovi prilogi Na kolesih objavili novičko o tem, kaj Američane vodi pri odločitvi za nakup avtomobila in zakaj nekega modela sploh ne bi izbrali. No, vmes je že potekala raziskava tudi na naših tleh: podjetji Iprom in Valicon sta namreč prvič preverili, kako sodobna tehnologija vpliva na nakup različnih izdelkov – tudi avtomobilov. Na koncu se je potrdilo, kar smo predvideli že ob ameriški raziskavi: da nismo prav dosti drugačni od Američanov.
Iprom in Valicon sta raziskavo izvedla predvsem zato, ker številne tuje nenehno sporočajo, da se kupci spreminjajo, lokalnih podatkov pa doslej nismo imeli. Zanimalo jih je, v kaj vodijo te spremembe, zato so nakupne odločitve potrošnikov, in sicer tistih, ki so avtomobil kupili pred največ dvema letoma, razdelili v štiri faze.
V fazi stimulacije so bodoči kupci uporabljali predvsem informacije z interneta, iz tiskanih medijev (skupaj s katalogi), a tudi mnenja prijateljev in znancev, nič čudnega ni, da je prav tako pomemben ugled znamke.
Nato se začne faza raziskovanja, v kateri igra glavno vlogo internet (tako pri iskanju modelov kot pri raziskovanju njihovih lastnosti), mnenju bližnjih pa se približajo tudi mnenja z družbenih omrežij in neposredni stik s trgovcem. V tej fazi niso oglasna sporočila kupcu prav nič v pomoč.
Najbrž ni presenečenje, da avtomobile kupujemo v avtomobilskih salonih, v fazi nakupovanja sta pomembna tudi neposredni stik s kupcem in promocija na prodajnem mestu. Internet v tej fazi počiva, bolj pa je zanimivo, da ob njegovi priljubljenosti, še zlasti pa družabnih medijev, v ponakupni fazi le redki delijo svoje navdušenje nad novim avtomobilom v virtualnem svetu.
Večina se pohvali znancem, sodelavcem in, kajpak, sorodnikom, medtem ko se je za opis izkušnje z novim avtomobilom (pozitivne ali negativne) na katerem od družabnih omrežij odločila le dobra desetina kupcev.
Vse štiri faze nakupovanja avtomobila trajajo v povprečju debelih 175 dni, četrtina kupcev potrebuje zanje eno leto, dobra desetina celo dlje. Nakup avtomobila torej nikakor ni stihijski, kar potrdi tudi podatek, da ga petina zelo dobro načrtuje, šestina je odgovorila, da so avtomobil kupili, ker je bil že čas za zamenjavo, slabih 30 odstotkov vprašanih pa je bilo v nakup tako ali drugače primoranih.
Preostala tretjina se je zanj odločila zaradi dobre ponudbe oziroma goreče želje (najbrž spodbujene z bolj ali manj agresivnim oglaševanjem). Morda še to: 40 odstotkov kupcev je pred prihodom v salon že odločenih, kaj bodo odpeljali domov, približno enak delež jih izbira med različnimi znamkami, preostala petina pa raziskuje in išče svojega favorita.
V raziskavi je najbrž najbolj zanimiv del povezan s preprostim vprašanjem: kaj potrošniki iščejo pri avtomobilu. In prav tu smo zelo podobni Američanom. Četrtini vprašanih je najpomembnejša ugodna cena, šestina je model najprej izbirala po dobrih voznih lastnostih, desetina po videzu. Poraba goriva je bila na prvem mestu pri devetih odstotkih vprašanih, enako tudi prejšnja (dobra) izkušnja z znamko.
Vrstni red je nekoliko drugačen ob vprašanju, kaj je bodoče kupce še zanimalo. Tu se poraba goriva povzpne na drugo mesto, pomembna postane tudi dodatna oprema, ki je vgrajena v avtomobilu, nekoliko manj pa pretekle izkušnje z izbrano znamko.
Kakor koli se prodajalci avtomobilov trudijo, posebne akcijske ponudbe ne pripomorejo veliko k odločitvi za posamezen model, enako, zanimivo, velja za način financiranja, je pa kar nekaj vprašanih zaskrbljenih zaradi servisa in garancije ter stroškov, povezanih z registracijo in predvsem vzdrževanjem.
Tu bi že lahko govorili o racionalni izbiri, h kateri pa najbolj pripomorejo kakovostne informacije, ki jih dandanes najlažje najdemo na internetu in že tradicionalno pri prijateljih in znancih.
