Tiskane izdaje
Če bi sledili samo tistemu, kar povedo prodajalci oziroma proizvajalci, bi si lahko mislili, da so bila tista, ki smo jih točili doslej, precej problematična. Resnica je verjetno malo drugačna. Sklop pričujočih člankov poskuša iz različnih zornih kotov predstaviti problematiko goriv.
Včasih se zdi, da so zakonodajalci strožji do ponudnikov vozil kot do ponudnikov goriv. Merila za avtomobile so menda postavljena že na mejo mogočega in potem je včasih slišati dvome, da nekatere avtomobilske novotarije ne delujejo, kakor bi morale, tudi zato, ker goriva niso takšna, da bi omogočala dolgotrajno brezhibno delovanje.
Če je prehod v novo tisočletje zaznamoval razvoj sodobnih dizelskih motorjev, smo zdaj vstopili v obdobje pospešenega razvoja bencinskih motorjev. Vse bolj smo priča tako imenovanemu zmanjševanju, pri katerem prihajajo v ospredje tehnologije, kot so neposredni vbrizg goriva, nadtlačno zračno polnjenje, variabilno krmiljenje ventilov, uvajanje številnih tipal in vsesplošen elektronski nadzor ter izjemno natančno in odzivno krmiljenje delovanja pogonskih sklopov. Manjša se tudi število valjev. Po drugi se vse bolj uveljavljajo podaljšana jamstva za brezhibno delovanje.
Tako so sodobni motorji morda res že na robu mogočega, goriva na trgu pa so namenjena za vse pogonske sklope, od tistih starejših, ki sploh še niso ujela meril evro, do tistih, ki celo s sestavo izpušnih plinov že ustrezajo merilom evro 6 (gospodarska vozila).
V nekaterih državah so na voljo tudi goriva, ki jih pri nas še ni, jih bomo pa morali kmalu spoznati. V Nemčiji je na primer veliko prahu dvignilo gorivo E10. To je mešanica bencina in desetih odstotkov etanola, ki je povsem primerljiva s 95-oktanskim bencinom in ga lahko v celoti, brez težav nadomesti. Na Švedskem že nekaj časa točijo tudi E85, gorivo, v katerem je 85 odstotkov etanola. Takšno uporabljajo tudi v ZDA in seveda v Braziliji, kjer je naprodaj tudi E100, povsem alkoholno gorivo.
Če vas pot zanese na Švedsko, nikar ne točite goriva E85 namesto bencina, saj ima za 33 odstotkov manjšo energijsko vrednost kot čisti bencin in je namenjeno zgolj prirejenim motorjem. Poleg posebnih tesnil in še marsičesa drugega potrebuje takšen motor tudi drugačno olje, saj je alkohol izjemno agresiven do olja za mazanje.
Mešanje biodizla v plinsko olje je znano tudi pri nas. V Petrolovem plinskem olju je na primer od pet do sedem odstotkov biodizla, včasih celo manj. Z dodajanjem biogoriva se namreč zmanjšuje ogljični odtis vozil, saj so biogoriva ogljično nevtralna. Pri biodizlu prvega rodu je bilo največ težav zaradi visoke vsebnosti žvepla in drugih nečistoč, dovzetna pa so bila celo za razvoj mikroorganizmov.
A pri gorivih, kot so na primer nova Petrolova iz blagovne znamke Qmax, se prav s temeljitim preverjanjem kakovosti na vseh ravneh in na vseh kritičnih točkah zagotavlja zahtevana kakovost za nova vozila. To, da na pokrovu posode za gorivo piše, da se ne sme točiti biodizel, pač ne pomeni, da so sodobna plinska olja, v katera mora biti po zakonu primešan določen delež biogoriva, škodljiva za sodoben pogonski sklop. V avtomobilih s takšnimi oznakami le ne smete uporabiti čistega biogoriva. Kako hiter je razvoj na področju goriv in pogonskih sklopov, pa dokazuje napoved Petrola, da bo prihodnje leto odprl prvo javno točilno napravo za vodik. Slovenija se bo tako vpisala na zemljevid držav, kjer se bo mogoče voziti tudi z vozili na gorivne celice.
Kot smo omenili je Petrol nedavno na trg uvedel novo družino goriv z imenom Q Max. O razlogih in morebitnih vprašanjih, ki se z njo odpirajo, smo se pogovarjali s Silvanom Simčičem, ki pri Petrolu skrbi za kontrolo goriva.
Že v preteklosti ste imeli novosti pri posameznih gorivih, kakšen je razlog, da ste tokrat predstavili celotno novo družino goriv Qmax?
V zadnjih desetih letih se na trgu vzpostavlja vse večja diferenciacija goriv, s čimer želijo proizvajalci in ponudniki bolj očitno poudariti izboljšave in prednosti svojih blagovnih znamk (V-Power, Ultimate ipd.). Tudi v Petrolu smo sledili temu trendu. Prvi tak korak je bila uvedba blagovne znamke Plus 5, sledili sta Primadiesel in Ultimax, ki sta bili vezani le na posamezne vrste goriva. Nova blagovna znamka Q Max tokrat prvič združuje vsa ključna Petrolova goriva. Pomembno pri tem je, da z njo zagotavljamo tako izboljšave, ki jih prinašajo novi paketi aditivov, kot dodelan sistem kontrole kakovosti, ki kupcu jamči, da na prodajnem mestu prejme brezhiben proizvod.
Koliko na razvoj dodatkov vpliva sam razvoj vozil? Prej ste omenili dizel. Pri dizelskih motorjih se je v zadnjih letih zgodil velik napredek, tudi merila zanje so strožja, zdaj se podobno dogaja pri bencinskih motorjih, ki dobivajo neposredni vbrizg, prisilno polnjenje in tako naprej. Koliko vas ta razvoj sili naprej?
V Sloveniji nimamo svoje rafinerije, zato vsa goriva dobivamo iz tujih rafinerij, največ iz t. i. sredozemskega ali črnomorskega naftnega bazena, v manjšem obsegu tudi od drugod. V Evropi veljajo za gorivo enotni standardi, ki se, glede na tehnološki razvoj motorjev ter vse ostrejše okoljske zahteve, sproti prilagajajo. Petrol ponuja gorivo po EN-standardih že več kot 15 let. To, kar kupci na naših prodajnih mestih dobijo v zadnjih letih, pa standardne zahteve celo presega. Ker Petrol ne more bistveno vplivati na same tehnološke postopke v rafinerijah, svoje izboljšave gradi predvsem na skrbnem in selekcioniranem izboru goriva na trgu, to pa v poznejši fazi nadgrajuje z aditivi. Ta praksa se vse bolj uveljavlja tudi v Evropi in nasploh v svetu. Petrol že več let sodeluje z vrhunskim svetovnim proizvajalcem aditivov Afton Chemicals iz Velike Britanije. Gre za paket dodatkov, ki vsebuje različne namenske aditive, katerih naloga je še izboljšati zaščito motornih delov in tudi optimiranje ključnih procesov v motorju (razprševanje, zgorevanje ipd.). Z njimi želimo zagotoviti optimalne razmere za delovanje motorja tudi na daljši rok, kar seveda vpliva tako na njegovo zanesljivost kot ekonomiko. Še posebno veliki učinki se s temi aditivi dosežejo na motorjih GDI
DIG, kar predstavlja tehnološko inovacijo.
Ti učinki so bili v obsežni razvojni fazi projekta preverjeni in potrjeni na tipičnih Petrolovih gorivih z ustreznimi motornimi, terenskimi in seveda laboratorijskimi testi. Aditiviranje goriv se izvaja v osrednjem Petrolovem skladišču v instalaciji Sermin in notranjih skladiščih, od koder se goriva tudi distribuirajo na vsa prodajna mesta Petrola.
Koliko novi aditivi, ki jih omenjate, res zmanjšajo porabo?
Z meritvami in motornimi testi je bil ugotovljen prihranek 2,5 odstotka pri dizelskem gorivu in vse do štirih odstotkov pri motornih bencinih. Meritve so se izvajale pod natančno predpisanimi pogoji, prihranek pa se meri v primerjavi z običajnimi standardnimi gorivi tega tipa.
Ali to pomeni, da je poraba za toliko manjša kot pri gorivu, ki je bilo pred tem pri vas v prodaji?
Kot sem že omenil, se izmerjeni prihranek nanaša na primerjavo novega aditiviranega goriva in referenčnega goriva, ki ga predstavlja standardno neaditivirano gorivo.
Kako pa komentirate navedbe na različnih forumih, ko ljudje pišejo, da so z gorivom s kake tuje črpalke prevozili več kot z vašim?
Poraba goriva je v zadnjem času postala podatek, s katerim se žal veliko manipulira. Večina teh ugotovitev sloni na izkušnjah posameznikov, ki pa pogosto ne upoštevajo dejanskih vzrokov za razlike v porabi ali izhajajo iz povsem napačnih predpostavk. Ena takih napak, ki pogosto pripelje do napačnega izračuna porabe, so razlike v količini goriva v »na videz napolnjenem« rezervoarju vozila po končanem točenju. Te razlike lahko znašajo celo 20 odstotkov in več. Če tega ne upoštevamo, lahko kaj hitro pridemo do napačnega sklepanja. V Petrolu trdimo, da so edini pravi pokazatelj porabe motorni testi, na katerih lahko to merimo pod enakimi in zares primerljivimi pogoji. S takimi testi je bilo dokazano, da je z gorivi Q Max mogoče prihraniti tudi do štiri odstotke goriva.
Torej so takšne trditve ljudi nedokazljive?
Tega ne trdimo. Tudi porabo goriva je mogoče preveriti, a kakor rečeno, na ustrezen in primerljiv način. Kategorično pa zavračamo namige, da bi nekdo z nekim gorivom, ki je na našem trgu, v primerljivih razmerah dosegel občutno manjšo porabo kot z našim. Podobna namigovanja in trditve je bilo namreč pred leti slišati glede zimske obstojnosti Petrolovega dizelskega goriva v primerjavi s konkurenčnim ponudnikom na trgu. Ob poznavanju karakteristik enega in drugega goriva ter same logistike oskrbe taka trditev ni imela povsem nobene podlage in jo je bilo mogoče z lahkoto ovreči.
Pred leti ste imeli v ponudbi 91- in 95-oktanski bencin, zdaj 95- in 100-oktanskega. Kaj to pomeni za uporabnike?
Pri izboru ustreznega motornega bencina je ključna zahteva proizvajalca motorja, ki je navedena v vsaki knjižici za uporabo vozila. Podatek se navadno navaja kar z oznako RON (Research Octane Number). Ker gre pri oktanskem številu za podatek, ki govori o odpornosti goriva proti pojavu klenkanja (nezaželeni predčasni vžigi mešanice), smemo uporabljati vsa goriva, ki imajo enako ali višje oktansko število. Ob tem gre poudariti, da oktansko število nima neposredne povezave s samo energijsko vrednostjo bencina, kakor se pogosto napačno sklepa. Z uporabo bencina z višjim oktanskim številom, kot je predpisano za neki motor, torej ne moremo pričakovati povečanja moči motorja. 98- oz. v zadnjem času vse pogosteje 100-oktanski bencini so predvsem zahteva motorjev, ki delujejo z visokimi kompresijskimi razmerji. V takih razmerah namreč hitreje pride do klenkanja ter zato izgube moči in zmogljivosti motorja. Brez zadržkov pa se za 100-oktanski bencin lahko odločijo tudi uporabniki vozil, za katera sicer velja zahteva po nižjeoktanskem gorivu, npr. RON min. 95.
Omenili ste blagovne znamke prestižnih svetovnih proizvajalcev, npr. Shellov V-power. Kje je Petrol s svojo novo družino goriv v primerjavi z njimi?
Glede na poznavanje kakovosti goriv, ki v svetu že imajo ugled vrhunskih blagovnih znamk, si upamo trditi, da so goriva Q Max povsem primerljiva z njimi.
Oktansko število
Oktansko število podaja odpornost bencina proti samovžigu pri kompresiji. Nenadzorovani samovžigi (klenkanje) zmanjšujejo moč motorja, nevarno povečujejo temperaturo v okolici zgorevalnega prostora in mehansko obremenjujejo bate in ležaje motorja. Bencin je zmes lahkih ogljikovodikov, v kateri je na klenkanje najodpornejši izooktan, ki mu pripisujemo oktansko število 100, najmanj pa heptan z oktanskim številom 0. Oktansko število bencina je očitno mogoče dobro, a nepraktično povečati z večjim odstotkom izooktana v gorivu. Namesto tega dodajajo bencinu aditive, na primer znameniti svinčev tetraetil. Pred tem so uporabljali benzen, ki ga zdaj bencini znova vsebujejo. Ne škoduje namreč katalizatorju, samo človeku. Uporaba bencina z višjim oktanskim številom, kot je predpisano za motor, sama po sebi nima prednosti.
Cetansko število
Cetansko število označuje vnetljivost dizelskega goriva pri kompresiji. Seveda je tudi dizelsko gorivo (plinsko olje) zmes ogljikovodikov. V njej je najbolj vnetljiv cetan s številom 100, najmanj pa metilnaftalen s številom 0. Gorivo z nizkim cetanskim številom potrebuje za vžig višjo kompresijo ali pa je zagon motorja pri nizkih temperaturah težaven (oktansko in cetansko število določajo v praksi na normnih motorjih, ki imajo spremenljivo kompresijsko razmerje). Dizelskemu gorivu načeloma zvečujejo cetansko število z razmerjem cetana in drugih sestavin, a mu lahko ob hudem mrazu dodajajo petrolej. Prenizko cetansko število zmanjšuje učinkovitost motorjev, saj gorivo zaradi poznega vžiga nima dovolj časa za popolno zgorevanje, posledica so tudi veliki škodljivi izpusti. Manj razvpiti cetanski indeks kaže razmerje med naravnim cetanskim številom nekega goriva in tistim, ki ga dosežejo z aditivi.
Avstrijski Fe trading kot cenovno ugodnejši konkurent
Pri nas je doslej veljalo, da je na vseh bencinskih servisih cena goriva enaka, ne glede na lokacijo ali podjetje, ki ga ponuja.Od preteklega meseca pa tudi v Sloveniji, za zdaj le v Postojni in Ivančni Gorici, lahko točimo gorivo, ki je nekaj centov na liter cenejše od uradno najvišje določene cene.
Manjše znižanje cen si je v preteklosti že privoščilo podjetje Enplus, ki je upravljalo mrežo samodejnih bencinskih servisov 24/7.Te je pred časom kupil Mercator in jih preimenoval v Maxen, cena goriva pa je trenutno povsem enaka kot na drugih bencinskih servisih, seveda če ne upoštevamo različnih ugodnosti, tako ali drugače povezanih z matičnim podjetjem. Podobno lahko nekaj privarčujete, če kupujete v Tušu in točite pri Molu, ki je nedavno kupil Tuševe bencinske servise.
Fe Trading v Avstriji že upravlja mrežo več kot 30 črpalk, vse so postavljene ob trgovinah Hofer in podobno je v Sloveniji – v kratkem bodo pripravili tudi skupno predstavitev.
Zdaj delujeta le dve črpalki, še letos naj bi jih bilo 15, dolgoročno pa načrtujejo postavitev 35 bencinskih servisov. Obljubljajo, da bo cena goriva vedno najnižja v Sloveniji. To lahko zagotovijo zaradi avtomatiziranih črpalk brez osebja (nakup se plača s plačilno oziroma kreditno kartico), hkrati pa imajo pri podjetju nizke izdatke za investicije.
Ceno goriva, po zadnjih podatkih je liter dizla cenejši za šest centov, liter neosvinčenega bencina 95 pa za slabih osem centov, bodo prilagajali konkurenci, ne nujno vsak drugi torek. Je pa treba pripomniti, da je bilo gorivo nekaj prvih dni v Postojni še bistveno cenejše, morda bo še kdaj, a tega, žal, ne bodo objavljali (razen, seveda, na tabli ob servisu).
