Test: Lexus IS 300h F sport premium

Lexusova limuzina srednjega razreda IS je popolnoma nova in v sveži izvedbi je pri nas dosegljiva s hibridnim pogonom, ki je vse bolj zaščitni znak ne le Toyote, temveč tudi njenega najbolj prestižnega dela, Lexusa.

IS 300h ima 2,5-litrski bencinski motor z močjo 133 kW (181 KM) in električni motor z močjo 105 kW (143 KM), od 0 do 100 pospeši v 8,3 sekunde, po drugi strani tovarna govori o povprečni porabi le 4,7l/100 km. Naš preskus je sicer pokazal, da poraba na koncu ni taka, pospeški pa tudi ne tako pristni, a vendar IS 300h nikakor ni tipičen hibridni skopljenec, ki bi voznika prikrajšal za vsako malo bolj dinamično vozniško izkušnjo.

Svojo športno potenco sporoča tudi z obliko. Ločene črte svetečih diod so v slogu stripov manga, mreža hladilnika, zračniki in spojlerji pa poklon superšportnemu LFA. Da je IS zrasel v dolžino za 80 milimetrov, se pozna na zadnji klopi, kjer je več prostora za kolena. Športna zunanja zasnova se dosledno prelevi tudi v kabino, ki se občuti kot tesno oprijeta srajca. F sport ima odlične športne sedeže, ki pa bodo močnejše postave verjetno utesnjevali. Nameščeni so malo niže kot prej, prav tako volan, skupna ergonomija pa je brezhibna.

In zdaj k morda ključnemu vprašanju, kako športen je hibridni IS v resnici. Če ga primerjamo s klasičnimi hibridi, recimo priusom, nedvomno zelo. Ne dosega pa enake športnodinamične ravni kot najbolj neposredni premijski tekmeci s primerljivo močnim bencinskim agregatom in dvosklopčnim menjalnikom, ki se športnim različicam neprimerljivo bolj poda kot samodejni brezstopenjski CVT, ki ga ima lexus. IS 300h je tudi težji, dodatne baterije, ki jih nosi s sabo, pa so naložene čisto zadaj, kar nedvomno vpliva na obnašanje in lego pri izrazito ostri vožnji skozi ovinke. Tudi zato se pri taki vožnji (pre)hitro vključi ESC.

Ampak nazaj k alternativi in drugačnemu dojemanju športnosti. IS 300h ima na sredinski konzoli vrtljiv gumb, s katerim lahko izbiramo med nastavitvami delovanja ECO, normal, sport in sport+. Program ECO je tih, uglajen, umirjeno (počasi) pospešuje in ponuja izredno udobje v vožnji. Normal dvigne raven motorne odzivnosti, a le za manjšo, komaj zaznavno vrednost, sport in sport + pa iz IS naredita čisto drugačen avto. V teh programih z mesta pospešuje suvereno, vlek je neprekinjen do velike hitrosti. Volanski mehanizem je brezhiben, podvozje čvrsto, zvočna izolacija pa nadstandardna. V tekmi s podobno našpičenimi evropskimi premijskimi tekmeci izgubi nekaj točk v kategoriji pristnosti, lege pri skrajnih obremenitvah ter v ostrejšem občutenju moči. Potegnjeno pod črto; če se večino časa vozimo defenzivno, tekoče in zmerno torej, bo IS 300h v programu ECO ali normal odličen sopotnik. Ko voznika popade želja po »agresivnosti«, pa lahko temu vzgibu dolgo sledi. Strogo po šport­ni terminologiji sicer ne dosega vrhunskih rezultatov, a kot rečeno, kolikokrat pa jih na poti od doma do službe »dosegamo«.

V naših rokah je pri taki vožnji v povprečju porabil 7,4/100 km, kar je daleč tovarniško obljubljenega povprečja, a upoštevajoč prostornino motorja, maso vozila in bolj dinamičen slog vožnje, še vedno sprejemljivo. Ko smo se dlje časa vozili zgolj v programu ECO, pa se je poraba hitro zmanjšala tudi krepko pod sedem litrov. Tega rezultata pač ne smemo primerjati z dizelskimi, ampak podobno močnimi bencinskimi tekmeci.

Lexus začenja IS 300h svojo cenovno politiko pri 34.900 evrov, F sport premium pa jo zaokroža s ceno 48.800 evrov. Za vrhunsko ozvočenje Mark Levinson, na primer, pa je treba vseeno primakniti še 2500 evrov.

IS 300h je nedvomno zanimiva alternativa, tako s tehničnega kot slogovnega vidika. Povedano drugače, ni »nemško« premijski, kar je lahko plus.