Test: volkswagen beetle cabrio 1.6 TDI 50's

Nostalgija s pridihom ekskluzivnosti in platneno streho

Objavljeno
24. maj 2013 16.49
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin

Vozili so ga naši dedje in očetje. Bil je priljubljen in dosegljiv. Zdaj je drugače! Novodobni hrošč se prej kot s trdoživostjo spogleduje z visoko modo in ekskluzivnostjo, ki jo pri kabrioletski izvedbi še teže spregledaš.


Pri kabrioletih se vse začne in marsikaj konča s streho. Tu ni slabih novic! Volkswagnova večslojna platnena streha šteje med najbolj prepričljive. Električno odpiranje in zapiranje spominja na visoko šolo germanske mehanike, z natančnimi, prefinjenimi in hitrimi gibi – 9,5 sekunde za odpiranje in poldruga sekunda več za zapiranje. Da je užitek večji in morebitna zavist večja, se lahko igramo s pomikanjem strehe vse do 50 km/h.

Za dovršen videz je treba čez zloženo streho le še ročno povezniti okrasno prekrivalo. Ni zahtevno. Se pa zgodi, da opravi moška roka hitreje in manj usodno od negovanih damskih dlani z dolgimi nohti. Je pa treba pri najnovejšem beetlu vzeti v zakup pomanjšan prtljažnik z 225 litri, v katerega odložiš le dva letalski kabinski rabi namenjena kovčka. Manjša zadrega je povezana še z deževnim vremenom, ko ob odpiranju zadnjih vrat zlije v prtljažnik poplava kapljic.

Bolj znano, a še vedno dramatično je nadaljevanje. Hrošč z oznako 50's se v filozofskem smislu opazno spogleduje s časi pred dobrega pol stoletja oziroma obdobjem, ko je karoserijski krojač Karman predstavil Volkswagnu idejo odprtega hrošča prve generacije. Na nekdanje čase spominjajo 17-palčna lita vplatišča z oblikovnim prizvokom jeklenih koles z beetlov prve generacije, podobno velja za veliki in izdatno kromani zunanji ogledali. Bolj gosposko je znotraj.

V opremski različici 50's težko spregledaš usnjeno oblazinjenje in športno poudarjena prednja sedeža. Je pa cabriolet namenjen predvsem dvema. Če sta zadaj dva otroka, ni panike. Je pa najlepše spredaj. Sedeža sta udobna, položaj za volanom korekten.

Le armaturna plošča ne vzdrži primerjave z golfovo. Plastika je povsod trda in na otip bolj plebejska. Veliko je svetleče se lakiranih »klavirskih površin«. So lepe, a le do trenutka, ko jih srečajo prstni odtisi, ki se nanje lepijo kot žvečilke na vroč asfalt.

Zelo »začetniški« je motor. Je najmanjši, najšibkejši in zelo dizelski, ko gre za zvok in melodijo. Ta 1,6-litrski TDI s 77 kW (105 KM) in petstopenjskim ročnim menjalnikom je daleč od glamurja in visokega stila. Morda je varianta zanimiva za avtomobilske izposojevalnice na španski Ibizi.

Kdor išče več duše in motorne igrivosti, pa bo moral izbirati više na pogonski lestvici, ki seže pri trenutno najbolj všečnem beetlu do 147 kW (200 KM).