Tiskane izdaje
V času, ko se pri nas in drugod po Evropi le s težavo uveljavljajo hibridi, kaj šele popolnoma električna vozila, je pred dnevi več vodilnih avtomobilskih izdelovalcev oznanilo sklenitev strateških zavezništev za razvoj tehnologij, za katere se zdi, da so še precej bolj oddaljena prihodnost.
Gorivne celice so v načrtih BMW in Toyote ter Forda, Daimlerja in zveze Renault-Nissan veliko bliže vsakdanji uporabi, kakor se nam je zdelo doslej. Toyota je že konec leta 2011 na avtomobilskem salonu v Tokiu predstavila študijsko vozilo FRV-C in napovedala, da bo kot serijski izdelek lahko zapeljalo na trg že leta 2015.
Podobno menijo tudi avtomobilske hiše, ki so svoje študije na gorivne celice predstavile na lanskem salonu v Parizu. Med njimi Hyundai s svojim ix35 fuell cell. Če ima toyota FRV-C izvirno zasnovo z novim, manjšim sklopom gorivnih celic, ki je skupaj s posodami za hranjenje vodika vgrajen v dvojnem dnu pod sedeži, druge ohranjajo klasično konfiguracijo vozila. To še zlasti velja za pogonski sklop gorivnih celic General Motorsa in Opla.
Njegov pogonski sklop je tako kot pri drugih avtomobilih na gorivne celice povsem primerljiv s pogonskim sklopom električnih avtomobilov. Razlika je le v tem, da je električna energija za vožnjo kemično shranjena v vodiku. Z elektrokemijsko reakcijo med vodikom in kisikom v gorivnih celicah nastajata vodna para in električna energija, potrebna za pogon vozila.
Tudi zato so vozila na gorivne celice razumljene kot naslednja stopnja v razvoju brezogljične mobilnosti.
Kako blizu so si električna vozila in vozila na gorivne celice, kaže tudi študijski ford edge s pogonskim sklopom hyseries drive.
Gre namreč za električni avtomobil s sistemom podaljšanega dosega na gorivne celice, vozilo, ki ga nekateri razumejo kot zaporedni (»series«) hibrid. Široko zastavljeno industrijsko sodelovanje za razvoj vozil na gorivne celice med Fordom, Daimlerjem in zvezo Renault Nissan tako združuje različne platforme in koncepte.
Daimler se je zadnje desetletje pospešeno ukvarjal s študijskim vozilom F600. Razvojni delež Renault-Nissana pa bo seveda večji pri delih pogonskih sklopov električnih vozil, čeprav je Nissan s študijskim vozilom nissan terra FCEV na lanskem salonu v Parizu že predstavil vizijo crossover terenca kot električnega vozila na gorivne celice (FCEV), ki ga poganja sklop gorivnih celic lastnega razvoja in izdelave.
Perspektivo gorivnih celic v serijski avtomobilski ponudbi nakazujejo avtobusi, ki na vseh koncih sveta vozijo v javnem mestnem prometu, in vozila, kot je na primer opel hydrogen4, ki ga že približno pol leta uspešno uporabljajo pri logistiki na berlinskem letališču, še nekaj drugih hydrogen4 pa je vključenih v uspešne demonstracijske projekte. Kljub temu so te dni sklenjena zavezništva usmerjena nekoliko dlje v prihodnost, ko bo treba razviti tudi vso javno infrastrukturo za točenje vodika.
