Zložljiva kolesa – podobna, a z različnimi poudarki

V sodobnih časih je na kolesarskem področju cela vrsta različnih kategorij izdelkov, poleg najbolj množičnih, kot so gorska, trekinška ali klasična mestna, obstajajo tudi zanimive niše, med njimi zložljiva kolesa. Ni rečeno, da jih ne čaka bolj množična prihodnost.

Kdo bo pravilno pripomnil, da zložljiva kolesa sama po sebi niso nič novega. Domislili so se jih že davno tega, ob koncu 19. stoletja – kot še kakšno stvar na temo transporta so jih pripravili za vojsko, da so jih soldati, če ni šlo več po dveh kolesih, laže tovorili. Nedvomno uspešno zložljivo kolo smo imeli v polpretekli zgodovini tudi pri nas, to je bil Rogov pony. Ampak takrat se ni zdelo, da bi ponyje kupovali ravno zaradi tega, ker jih je bilo mogoče zložiti, tista funkcija niti ni bila kdo ve kako v uporabi.

Zdaj je na izbiro vrsta izpopolnjenih zložljivih koles, ki se seveda uveljavljajo tam, kjer se kolo kombinira z drugim prevozom (avtomobilom, avtobusom, vlakom), ali tam, kjer ga želimo imeti ves čas pred očmi. Ko morda stanujemo predaleč, da bi prikolesarili prav do pisarne, a bi potem sredi dneva kakšen opravek prav radi uredili prav z njim. Obstajajo tudi zložljivi modeli, s katerimi lahko brez prevelikega napora prevozimo večje razdalje. Proizvajalci za njihov prevoz ali prenos ponujajo prilagojene torbe, ki jih je moč povezniti čez rame, tudi kovčke za prevoz na letalih.

Na slovenskem trgu je navzočih več specializiranih znamk, nagovarjajo sorodne kupce, vsaka pa ima kakšno posebnost, ki jo seveda poudarjajo. Če nimamo več Roga, je vsaj na tem delu kolesarskega področja dejavno slovensko podjetje Studio Moderna, ki je zasnovalo kolesarsko znamko BigFish. Prvi model iz leta 2008 je zdaj močno izpopolnjen in nosi ime wave, novejši je line. Wave je nekoliko lažji in stane 950 evrov, line pa velja 850 evrov. Oba imata 16-palčni kolesi, aluminijasti wave je lažji. Poudarek so dali voznim lastnostim in zlaganju po poljubnem vrstnem redu s pritiskom na gumbe. Zloženi ju je najbolj primerno vleči. Tako sta zanimivi recimo za uporabnike, ki bodo kolo odpeljali s seboj na primer v osmo nadstropje, kjer imajo delovno mesto.

Dobro znana je britanska, konkretno londonska znamka Brompton, katere kolo se prav tako dobro pelje, poleg tega pa ima najbolj kompaktne mere, ko je zloženo, torej je predvsem pripravno za nošnjo, če gremo na vlak ali avtobus. Njihov izdelek, ki prav tako vozi na 16-palčnih kolesih, stane od 1100 evrov naprej; precej je možnosti osebne prilagoditve, kdaj na njem lepo in prostorno sprednjo torbo ali prav tako britanski Brooksov usnjen sedež. Podjetje stalno raste in je lani v svetovnem pogledu doseglo rekordno prodajo 45 tisoč primerkov, slovi pa še po čem, tudi po vsakoletni tekmi s svojimi kolesi, na kateri je treba nastopiti v suknjiču, s kravato in čelado.

Dizajnerski izdelek ponuja znamka Strida. Z njim boste nedvomno prepoznavni; njegovi 18-palčni kolesi zavirata diskasti zavori, ima dokaj neposredno krmiljenje, pa kljub nenavadnemu dizajnu možnost nastavljanja višine sedeža v nekaj stopnjah. Zloži se zelo hitro, predvsem ga bolj vlečemo kot nosimo. Cena osnovnega modela je 690 evrov, na voljo je tudi izvedba z dvema prestavama v sredini. Strida za poganjanje nima verige, temveč zobati jermen.

Še eno ime moramo posebej omeniti, to je Dahon, ki ga je pred desetletji v ZDA ustanovil David Hon in velja za največjega proizvajalca zložljivih koles na svetu, saj po nekaterih podatkih obvladujejo dve tretjini vsega svetovnega trga. Ponujajo izdelke različnih velikosti, pri nas zdaj prodajajo predvsem različne modele z 20-palčnima kolesoma. Dahoni stanejo od 400 (najbolj preprost z jeklenim okvirjem) do nekaj več kot 1000 evrov (jetstream P8, ki ima vzmetenje), so lepo vozni in ponujajo še kako zanimivo praktično rešitev, kot je npr. zračna tlačilka spravljena v sedežni opori.

Iz Dahona je deloma izšla tudi nova blagovna znamka Tern, ki ima široko paleto modelov različnih velikosti in je z oblikovno všečnimi izdelki tudi navzoča pri nas. Med tako imenovanimi generalisti, ki se ukvarjajo z vsemi vrstami koles, denimo tajvanski in svetovni kolesarski velikan Giant ponuja prijetno oblikovani zložljivi model safari, španska (baskovska) znamka Orbea ima pri nas trenutno v ponudbi model A10; oba staneta nekaj manj kot 500 evrov. Zanimiva, skoraj ženstvena, je italijanska bottechia 479 z 20-palčnima kolesoma za 400 evrov. Z romanskega področja prihaja tudi cinzia venezia, ki zelo nostalgično spominja na uvodoma omenjenega ponyja oziroma na njegov navdih graziello, ki se v Italiji še danes prodaja. Tu smo že pri izdelkih nižjega cenovnega razreda, v katerem kdo upravičeno išče laže dostopno kolo za približno 300 evrov. Našli boste izdelke imen Cronus, DHS, MBM, verjetno še kakšno.

Obstaja pa še kopica zanimivih proizvajalcev, ki se pri nas neposredno ne tržijo, spletna stran foldingcyclist.com na primer navaja, da je znamk s takšno ponudbo več kot 160! Omenimo nemško znamko Birdy, ki ima lahko ob vzmetenju tudi prestižni mnogostopenjski Rohloffov menjalnik v pestu. Oblikovno nadvse opazen izdelek je korejski model mando footlose, ki mu pomaga elektrika. Nima pogonske verige, ko kolesar vrti pedala, poganja generator in prek tega motor v pestu zadnjega kolesa. Je lahek in slogovno zelo čist, je pa tudi zelo drag – primerek stane približno štiri tisoč evrov. Zanimiv ameriški predstavnik je znamka Montague, ki izdeluje zložljiva kolesa s kolesnimi obroči normalne velikosti (26 palcev). Med njimi so samosvoji izdelki, kot je minimalistični boston, kolo s fiksnim prenosom, ki ponekod velja za del urbane subkulture. Za konec še malo na začetek – Montague je razvil tudi robustnejši zložljiv model za ameriške marince – paratrooper je še vedno del njegove ponudbe.