Korenina, ki ima posebno moč

Mateja Magajna Norčič je bila navdušena, ko smo ji predlagali, da bi lahko za svoj kulinarični izziv izbrala jedi s hrenom. Pravzaprav čudno, če pomislimo – da je velika noč že za nami. »Ravno zato,« je dejala. »Uživam, ko ga dodajam jedem, v katerih ga nihče ne pričakuje. Hren v sladoledu? Ah, ne, boste rekli. Pa je super!« Že sama omemba hrena nam ponavadi prikliče solze v oči, kaj šele njegov okus in hlapi. A prav ta pekoča lastnost aromatične korenine je Matejo pripeljala do kar nekaj novih receptov. Kar na delo: hren je preveč koristen, da bi bil rezerviran samo za en dan v letu.

Hren je menda k nam prišel iz Azije. Nekateri viri trdijo, da izvira iz južne Rusije in da je bila to njegova prvotna domovina, preden je nato osvojil ves svet. Križnica, ki so jo že v davnini gojili predvsem zaradi dolgih belih korenov, čeprav so zelo okusni tudi listi, je v resnici sorodnica zelja in gorčice. Poznavalci vedo, da gre za izredno dragoceno spomladansko divjo rastlino in vrtnino. Res je, hren je osvojil svet, čeprav je bil na sončni strani Alp kakšnega pol stoletja po krivici zapostavljen, saj smo ga v glavnem srečevali, ko je vsako leto doživel »svojih pet minut« med velikonočno pojedino, in to v dolgočasni omaki s smetano.

Dishi diši

»Na srečo se zadnja leta tudi pri nas ljudje znova navdušujejo nad hrenom. Sama sem ga vedno rada srečevala v jedeh, in to predvsem v tistih, kjer ga nihče ne pričakuje. Hren daje jedem posebno noto. Azijci, ki so znani po nenavadnih receptih, so ga dodajali vsem mogočim jedem. V veliko veselje mojih brbončic. Ta trpkost in svežina, ta prodorni vonj in ostri okus, to je zmagovito orožje hrena,« pravi Mateja Magajna Norčič, ki je pred slabim letom zbežala iz sveta kulture in uresničila svojo davno željo. Pod imenom Dishi namreč ponuja sodobno, a domačo kuhinjo. Ko je izvedela, da oddajajo prostor nekdanje restavracije nasproti Argentinskega parka v samem središču prestolnice, se je v hipu odločila. Vse je stavila na to karto. Zdaj pa se vsak dan na novo trudi po svojih najboljših močeh. V Dishiju namreč vsak dan ponujajo eno preprosto slovensko kosilo, pripravijo en »kulinarični izlet« v tujino, vedno so na voljo njihovi odlični burgerji v domači lepinji iz ekološke polnovredne moke in posebni namazi ter eno vegansko kosilo.

Od kod tako lepo diši, se sprašujejo ljudje, ki hodijo mimo vrta hiše v Župančičevi ulici, nato pa se zazrejo v veliko tablo na ograji, na kateri je napisan dišeč dnevni meni. Zakaj ime Klub Dishi? »Zato, ker združujemo kulturne dogodke in prireditve s kulinaričnimi užitki. Pri izbiri imena restavracije pa smo se malce poigrali: angleško besedo dish smo poslovenili, tako da smo ji dodali črko i in ji s tem dali nov pomen. Že ob sami omembi imena zadiši po dobri hrani.« Roka, ki potresa začimbe – logotip ob imenu – priča o tem, da v tej hiši ne varčujejo z začimbami. Pravzaprav je ravno nasprotno. V tej restavraciji obožujejo začimbe in z njimi dodobra popestrijo jedi. »Različne začimbe v pravih odmerkih dobesedno letijo v lonce,« v smehu pove Mateja.

Tudi s hrenom ne varčujejo? »Nikakor ne,« odgovori. Potem pa se skupaj lotimo raziskovanja, s čim vse je oborožena ta rastlina in kaj vse skriva v sebi. Mateja ima namreč kulinarične in zeliščarske knjige svoje prababice. In v njih beremo: »Hrenovo gorčično olje ima veliko antibiotično moč; antibiotična učinkovina preide v kri že v dvanajstniku, zato ne prizadene zdrave črevesne flore, kot to storijo antibiotiki. Hren tako onemogoča razmnoževanje patogenih bakterij in virusov.«

»Že moja stara mama je poudarjala, da hren razkužuje, da pomaga pri prebavi, pospešuje prekrvitev, čisti sinuse, pomaga pri bolečinah v sklepih in prsih, pri celjenju ran (kot kašasta obloga pri revmi, išiasu, pikih žuželk), astmi, glavobolu, zobobolu, pri težavah z želodcem in črevesjem, pri prehladu in kašlju, v boju proti ledvičnim kamnom in oteklinam, artritisu, žene na vodo in znižuje temperaturo. Poudarjala je tudi to, da je najbolj zdravilen, če ga izkopljemo v mesecih, v katerih imenu je črka r,« se spominja Mateja. V roki drži knjigo kuharskih receptov, ki jo je do polovice napisala njena prababica (živela je na Dunaju), nato pa jo je naprej pisala njena babica. Kot kulinarična navdušenka jo je zdaj podedovala Mateja. »Iz tega zvezka sem izbrala star dunajski recept: kozlička s toplo hrenovo omako.«

Tudi zdrava juhica ljubi hren

Sedimo na vrtu, ki ga te dni urejajo, tako da bo to resnično prijeten kotiček v samem središču mesta, ko se nam iz kuhinje Dishija pridruži še Irena Tomažin, idejna vodja in gonilna sila Zdrave juhice. Gre za projekt spodbujanja zdrave prehrane v vrtcih in dostave malic na dom oziroma v pisarne. Del prihodka od prodaje juhic namenijo za uresničevanje projekta v vrtcih. Mateja namreč organizira tudi brezplačne delavnice za otroke, na katerih jih seznanja s sestavinami in načinom priprave kakovostne zdrave juhice. To pomlad so se odločili, da bosta Dishi in Zdrava juhica skupaj zavihala rokave. Vsako jutro pripravijo sveže juhice iz skrbno izbranih rastlinskih ekoloških sestavin brez glutena. Juhice, ki ljubeče nahranijo in pobožajo želodčke. V času malice vam jih v ekološko razgradljivi embalaži pripeljejo tudi na dom ali delovno mesto. »Z zaužitjem zdrave juhice ne boste poskrbeli le za svoje dobro počutje, temveč boste s tem podprli tudi širšo idejo o spodbujanju zdrave prehrane otrok,« pravi Irena Tomažin, ki je zapustila svet pravništva in se posvetila kulinaričnemu ustvarjanju.

Ali so otroci pojedli hren v današnji juhi, jo vprašamo. »Prepričana sem, da otroci ne zavrnejo ničesar, če jim pripravimo okusno hrano. Sestavine morajo biti v pravem razmerju, jed mora imeti svoje kulinarično sporočilo, ki ga lahko pojasnimo tudi otrokom. Tudi zgodba o hrenu jih je navdušila, predvsem nasveti za cmeravce, ki jih hrenovi hlapi grizejo v oči. Na koncu so do dna polizali koromačevo juho s čemažem in hrenom ter grizljali koruzne kruhke s hrenom in korenjem,« nam pojasni Irena, avtorica omenjenih dveh receptov.