Navadni morski koprc

Povsod je je dovolj in menda je ni jedi, v katero ne sodi nekaj ali malo več njenih drobno zrezanih ali kar celih listov. Seveda niti na socvetja in plodove ne pozabimo.

Družina kobulnic ima na zalogi kar nekaj presenečenj. Seveda poznamo komarček, kumino, janež, koper, zeleno, peteršilj, korenje, pastinak in take gojene začimbnice in koreničje, a dokler ne stopimo v neznano, torej na področje samoniklih užitnih kobulnic, je to le del dišeče slike družine. Ena najpreprosteje razpoznavnih kobulnic za razširitev razgleda je navadni morski koprc, Crithmum maritimum, ki z drugim delom svojega latinskega imena točno pove, za kaj gre. Raste le ob morju in nikjer drugje. Uporaben je za vse. O slednjem ime nič ne pove, a izvemo vse, ko se lotimo zadovoljitve počitniške lakote.

Predstavitev rastline

Navadni morski koprc raste le in zgolj ob morski obali, najpogosteje med apnenčastim skalovjem, ki ga redno škropi in s tem slani morje. Je trajna in skrajno vztrajna rastlina, pripravljena na vse in odporna na prav tako vse. Od vseh slanuš je to najpogostejša vrsta, ki jo srečamo vzdolž jadranske obale, kjer ji na Hrvaškem pravijo matar, petrovo zelje, obalac, petrak, omačalj in še kako. Je približno pol metra visoka grmičasta rastlina s številnimi poganjki, na katerih so mesnati suličasti listi. Cveti poleti, socvetja so rumenozelena. Iz vsakega cveta se razvije ovalen, ploščat in sprva zelenkast, sočen plod, ki pozneje otrdi in porjavi. Cvetovi in plodovi so bolj aromatični od listov, zato jih za pripravo jedi uporabimo manj.

Nabiranje in shranjevanje

Vse leto, najbolj pa od pomladi do jeseni, nabiramo sočne liste in poganjke. Poleti in jeseni pridejo za začimbne namene prav tudi cvetovi, botanično pravilneje socvetja, in plodovi, ki so še bolj aromatični od listov. Rastlina je pri nas pogosta tudi na območju krajinskih parkov Sečoveljske soline in Strunjan, kjer pa je tako kot druge zavarovana in je ne nabiramo. Liste in poganjke, sploh pa socvetja in plodove, preprosto vsaj teden dni hranimo v zaprti posodi v hladilniku. Če je ne porabimo sveže, jo zelo uspešno vložimo v kis, podobno kot osočnik.

Učinkovanje

Z obiljem eteričnih olj je tudi ta rastlina kot vsaka užitna kobulnica imenitna spodbuda prebavi in presnovi. Zelo primerna je za uravnovešeno, torej v sklepni fazi ne prevetrovno, prebavo jedi s stročnicami. Poleg tega učinkuje razkuževalno, krepčilno, poživilno. Spodbuja delovanje sečil in izločanje vode.

Priprava

Ker je to predvsem začimbna, močno aromatična rastlina, je v jedi ne dajemo v prevelikih količinah. Oziroma drugače, malo več je lahko že preveč. Zmerno torej, a v vse jedi po vrsti. Surove liste in poganjke, prav tako socvetja in plodove narežemo na solate vseh vrst; zelo okusno se razume s paradižnikom. Kot začimbnico jo dodajamo juham in enolončnicam, seveda tudi tistim morskega značaja, torej z ribami ali školjkami. Kadar jo skuhamo samo, kar vsekakor lahko naredimo, jo zabelimo z maslom ali oljčnim oljem in ponudimo kot začimbno prilogo s krompirjem, mesom ali ribami. Da o raznovrstnem pecivu in pogačah, resda bolj slanih, niti ne govorimo. In ne nazadnje - v sadno solato? V sadno solato. Kar pogumno.

Solata iz korenaste zelenjave z navadnim morskim koprcem

Naj ne preseneti, ampak navadni morski koprc se, podobno kot nemalo drugih gojenih in samoniklih začimbnih rastlin iz družine kobulnic, nadvse primerno aromatično odreže v solati s korenasto zelenjavo. Torej pridejo prav rdeča pesa, korenje, pastinak, gomoljasta zelena, korenasti peteršilj, da o kolerabi niti ne govorimo. Niti o tem ne, da te zelenjave niti ni treba kuhati, ampak jo le naribamo. V tem primeru je bolj žvečilna in teže prebavljiva, zato je ponavadi pojemo manj oziroma skupaj z drugo »lažjo« solatno zelenjavo. Sicer pa v sopari skuhamo eno vrsto korenaste zelenjave ali mešanico več vrst. Narežemo jo na kose ali lističe, zabelimo z oljčnim ali bučnim oljem, posolimo, po želji tudi okisamo. Dodamo cele ali narezane liste navadnega morskega koprca, premešamo in jed okrasimo z listi in poganjki te aromatične primorske divjinke.

Pečene sardele v marinadi

z navadnim morskim koprcem Sardelam odstranimo drob in luske, glave pustimo. Spečemo jih na žaru. Pečene po plasteh nalagamo v posodo. Vsako plast prelijemo z oljčnim oljem in malo kisa. Prav malo posolimo ter enakomerno potresemo z drobno narezanimi listi navadnega morskega koprca. Postopek ponavljamo, dokler je le sardel in drugih sestavin kaj. Ribe naj prekriva plast olja. Pustimo čez noč, na hladnem mestu, če nam kljub apetitu uspe, pa tudi več dni. Pojemo in popivnamo vse, razen glav in kosti.

Maslo z navadnim morskim koprcem

Štručko, torej četrt kilograma masla, »olupimo«, to je odstranimo ovitek, damo v skodelo ter pustimo nekaj ur na sobni temperaturi, da se zmehča. Štiri do pet žlic narezanih listov navadnega morskega koprca zdrobimo v tolkaču, dodamo maslu in premešamo. Maslo zavijemo v folijo, oblikujemo štručke ali podolgovate valje ter jih damo v hladilnik, da se strdijo. Maslo uporabljamo kot namaz na kruhu,
za zabelo zelenjavnih in pustih mesnih jedi in za še kaj. Naj ne preseneti, da preprostejšo jed, in to kar tik ob morski obali, pripravimo tako, da na kruh namažemo maslo in ga potresemo z drobno zrezanimi listi navadnega morskega koprca.

Iz priloge Odprta kuhinja