Tiskane izdaje
Črni plodovi aronije so mikavni, podobni borovnicam, po okusu so nekje vmes med jabolki, borovnicami in črnim ribezom. V ustih se izkažejo za trpke, kisle in za marsikoga nesprejemljive. Skrb na stran, aronija je vsa užitna in velja za enega najmočnejših antioksidantov, ki varujejo naše zdravje.
Severnoameriški Indijanci so aronijo uporabljali kot hrano in zdravilo. Plodove so uživali presne in posušene. Izkoriščali so tudi dejstvo, da se jagode posušijo na grmu in zaradi svojih varovalnih učinkovin ne zgnijejo. V Evropo so jo prinesli iz dekorativnih razlogov, saj ima grm prelepo rast, lepo in bogato cveti, krasijo ga prečudoviti črni plodovi. Zadnja nagrada za naše oči je jesensko ognjeno rdeče obarvano listje. Aronija prenese celo temperature, nižje od -40 °C, zato se je razširila v hladnih predelih Rusije in severne Evrope. Pri nas se je je prijelo tudi ime sibirska borovnica. Zanimivo je, da aronija postaja vedno pomembnejša surovina živilske in kozmetične industrije. Obstajajo tri sorte: črno-, vijolično- in rdečeplodna. Zadnja je najslajša, saj vsebuje manj taninov.
Sodobne raziskave potrjujejo modrost starih ljudstev in ugotavljajo, da so plodovi aronije prava zakladnica aromatičnih snovi, vitaminov, mineralov in biološko aktivnih snovi. Poleg 10 odstotkov sladkorja in pektina v njih najdemo vitamina A in C, vitamine skupine B in vitamin E, vitamin P oziroma flavonoide, kot mu rečemo danes. Aronija po vsebnosti biološko izjemno aktivnih spojin zaseda sam prestol. Vsebuje jih kar tri odstotke. Glavna odlika flavonoidov je, da varujejo vitamin C pred razpadom in krepijo njegovo učinkovanje. Pri višjih temperaturah so večinoma obstojni. Aronija je bogata predvsem z antocianskimi barvili, ki spodbujajo naravno telesno odpornost, varujejo pred različnimi okužbami in boleznimi ožilja, krepijo stene kapilar in redčijo kri ter tako varujejo pred krvnimi strdki. Poleg tega so antioksidanti, ki ščitijo pred rakom in drugimi poškodbami tkiva zaradi prostih radikalov. In še bi lahko naštevali.
Res je, da je aronija trpkega okusa, toda ko se tega navadimo, nam jagod ni težko zobati. S sušenjem in zamrzovanjem se trpkost omili, najbolj pa s kuhanjem.
Osnovni pogoj za vsako dobro jed je zrel plod. Črno obarvan še ne zagotavlja zrelosti. Jagode na začetku avgusta počrnijo, takrat jih z mrežo zaščitimo pred ptiči in čakamo do konca avgusta, da se napnejo in obdajo s sivkastim poprhom.
Sveže plodove zmešamo z mlekom ali mlečnimi izdelki in trpkost preprosto izgine. Skupaj z drugim sadjem ga mešamo v presne sokove. Plodove lahko teden do dva hranimo v hladilniku.
Aronijo zlahka posušimo in nato suhe plodove uporabimo za čaj ali pa jih namočimo za nekaj ur in jemo kar tako in dodajamo sladicam. Suhe plodove lahko zmeljemo v kavnem mlinčku in mešamo z vodo ali dodajamo pecivu.
Drugi način uspešnega shranjevanja, ki nam omogoča široko uporabo presnih plodov, je zamrzovanje.
Večinoma aronijo pripravljamo v shrankih, kot so marmelade, želeji, kompoti in sokovi. Zaradi velike količine pektina, ki zlahka želira, so njeni plodovi še posebno okusni, če jih pripravimo kot mešano marmelado s hruškami, slivami ali breskvami. Za barvo sok aronije dodajamo tudi jagodovi marmeladi ali marmeladi iz jesenskih buč. Zanimivo je, da je osnova za vse shranke aronijev sok.
Iz plodov aronije lahko pripravimo tudi žganje, liker ali vino.
Kot smo že omenili, vsebuje aronija zelo veliko antocianov, barvil, ki, če smo nerodni, pobarvajo tudi naš kuhinjski pult.
Sestavine
80 g masla
100 g sladkorja
1 jajce
lupina 1 ekološko pridelane limone
ščepec soli
230 g pšenične ali pirine moke
1 pecilni prašek (vinski kamen)
1,5 dcl jogurt
1,5 dcl mleka
80 g (finih) ovsenih kosmičev
200 g aronije
Priprava
Maslo penasto stepemo, vmešamo sladkor, jajce in žlico moke ter vse premešamo. Dodamo limonino lupino, preostalo moko, pomešano s pecilnim praškom, jogurt, mleko in ovsene kosmiče. Masa mora biti precej mehka.
Ročno vmešamo še aronijo in maso nadevamo v modelčke za mafine, obložene s papirnatimi košaricami. Prav tako jo lahko spečemo kot običajno pecivo v pravokotnem modelu.
Pečemo 30 minut pri 180 °C. Mafine pet minut pustimo v modelčkih, nato pa jih položimo na rešetko ali krožnik in počakamo, da se ohladijo.
Kolački so zelo sočni, trpkost povsem izgine. Odlični so tudi naslednji dan.
Hruškova marmelada z aronijo
Sestavine za 5 kozarčkov (210 ml)
3 dcl aronijevega soka
1 kg očiščenih in olupljenih hrušk
sok ½ limone
200 g sladkorja
vrečka pektina ali 2 žlički agar agarja ali 3 žličke kuzuja
Priprava
Aronijev sok zlijemo v široko posodo, dodamo na krhlje narezane olupljene hruške, limonov sok in pektin. Zavremo, dodamo sladkor ter kuhamo 5 minut.
Hruške s paličnim mešalnikom zdrobimo v kašo in kuhamo še 5 minut. Marmelado napolnimo v kozarce, jih dobro zapremo in zavijemo v odejo, da se počasi ohladijo.
Namig: Namesto hrušk lahko uporabimo jabolka ali jesenske buče. Če marmelade ne zgostimo, dobimo prav tako zelo uporaben preliv za sladoled, puding in pecivo.
Presni aronijev sok z jabolki in ingverjem
Sestavine za 1 kozarec
1 dcl aronije
2 jabolki
za lešnik velik kos ingverja
Priprava
V sokovniku izmenično posočimo jabolka, aronijo in ingver.
Spijemo po požirkih.
Sestavine za 1 kozarec (720 ml)
1 dcl aronijevega soka
4 dcl vode
1 dcl (40 g) sladkorja
žlica limonovega soka
(iz ene limone navadno stisnemo 4 žlice soka)
2 breskvi ali nektarini
Priprava
Vodo, sladkor, limonov in aronijev sok zavremo.
Breskvi poparimo z vrelo vodo in olupimo, nektarin ni treba. Odstranimo lupino, narežemo na krhlje in dodamo vreli tekočini.
Kuhamo 5 minut, nato kompot napolnimo v čiste kozarce, jih dobro zapremo in zavijemo v odejo, da se počasi ohladijo.
Aronijev sirup
Sestavine za 1 l sirupa
3 dcl aronijevega soka
6 dcl vode ali jabolčnega soka
sok 1 pomaranče
sok 1 limone
300 g sladkorja
Priprava
Vse sestavine damo v lonec in segrevamo do vrenja.
Kuhamo 10 minut, s cedilom sproti pobiramo pene.
Sirup napolnimo v čiste steklenice in jih dobro zapremo.
Zavijemo jih v odejo, da se ohladijo.
Breskov kompot z aronijo
Sestavine za 1 kozarec 720 ml:
1 dl aronijinega soka
4 dl vode
1 dl (40 g) sladkorja
1 žlica limoninega soka (1 limona ima navadno 4 žlice soka)
2 breskvi ali nektarini
Priprava
Vodo, sladkor , limonin in aronijin sok zavremo.
Breskvi poparimo z vrelo vodo in olupimo, nektarin ni treba. Odstranimo lupino, narežemo na krhlje in dodamo vreli tekočini.
Kuhamo 5 minut in polnimo v čiste kozarce.
Dobro zapremo in zavijemo v odejo, da se počasi ohladi.
