Po kruhu naj diši še naslednji dan

Prejšnja nedelja je bila več kot primerna za peko kruha. 
Pozno vstajanje, hiter zajtrk in hop za delovni pult. Takole je bilo.

Najprej je bil na vrsti kruh za cvetlične lončke. Kaj bi? Pa dajmo nekaj z makom! Prvi poskus se je malce ponesrečil, no, ne ravno ponesrečil, ker smo ravno tako vse pojedli, le naraščali niso kruhki tako, kot je treba. Najprej sem instant kvas zmešala kar z moko, v drugem poskusu pa sem najprej naredila kvasec. In je razlika, res je! Vdrugo so lepše narasli in bili zato mehkejši. Ravno pravšnji so za jutranja razvajanja, sploh če so sveži, so bolj mlečni in najboljši z debelim slojem domače marmelade. Prva kljukica narejena!

Za drugi kruh dneva sem izbrala mešanega s semeni. Ponovila sem postopek s kvascem, tokrat s svežim kvasom, zamesila testo in ga na toplem pustila vzhajati. Ravno zato sem malce odprla radiatorje. Saj veste, toplota kruhku dobro dene. Ko se je testo podvojilo, sem ga spet malce pregnetla, res narahlo, ga oblikovala v hlebček in pustila vzhajati do dvojne velikosti. Dobrih 20 minut preden je šel v pečico, sem z nožem zarezala par črtic po površini. Na sredini je nastala prav lepa zvezdica, kajne? Kruh je precej gost in nasiten. Z maslom in medom pa božanski. Skorjica je malce bolj trda, a nam je ravno taka zelo všeč.

Čas za kosilo in skok v bližnji gozd po sveže koprive. Te sem na hitro prelila z vročo vodo in jih (z rokavicami) nasek­ljala na koščke. Za kruh s koprivami in feto sem uporabila kar pecilni prašek, zato vzhajanje ni bilo potrebno. Maso, ki je precej gosta, sem z žlico nadevala v pekač in pustila pečici, da naredi svoje. »Simpl k pasulj,« bi rekel moj oče. Zvečer smo ta kruh jedli ob ocvrtih jajcih.

Kmalu iz dnevne sobe dobim zanimiv predlog: »Zakaj ne bi poskusila narediti še kaj 'bolj za moške'?« Verjetno nekaj, kar paše k ohlajenem pivu, si mislim. In tako je nastal kruh z origanom in suhimi paradižniki. Sveže pečen tako diši, da bi ga človek v trenutku celega pohrustal. Ker je bila zunaj že tema, je žal, revež, čakal do naslednjega dne, da sem ga lahko še poslikala.

Sama res rada jem kruh z orehi, zato sem se na koncu lotila orehovih palčk. Hitrih orehovih palčk. Zamesiš, razval­jaš in razrežeš, nato pa pustiš vzhajati in spečeš. Sveže so res fino mehke. Nekaj sem jih shranila za naslednji dan, a so se mi zdele že malce presuhe. To lahko kaj hitro rešiš s kakim dobrim namazom (ali v mojem primeru spet z maslom), ampak dejstvo je, da so prvi dan najboljše.

Peka se je zame končala pozno zvečer, saj je bilo treba pospraviti kuhinjo in zribati moko s tal. Ampak stanovanje, stanovanje pa je dišalo po svežem kruhku. Še zjutraj.

***

Recepte za pripravo vseh omenjenih kruhovih peciv najdete v prilogi Nedela - Odprta kuhinja, 4. maj 2014.