Slive, češplje in renklode

Marsikdo bo dejal, ali niso slive in češplje isto? Češplje smo pogovorno stresli v isti koš s slivami, četudi nam po širni Sloveniji rastejo domače češplje. Ponujamo nekaj slastnih receptov.

Objavljeno
27. september 2008 16.13
Mateja Reš
Mateja Reš
Marsikdo bo dejal, ali niso slive in češplje isto? Češplje smo pogovorno stresli v isti koš s slivami, četudi nam po širni Sloveniji rastejo domače češplje. Včasih je veljalo, da so vse sorte, ki dozorijo do 20. avgusta, slive, pozneje zoreče so češplje. Razlikovali smo jih tudi po tem, da so se češplje zlahka ločile od koščic. A današnje strokovno mnenje je drugačno.



Slive, češplje in renklode


V sadnem izboru Slovenije najdemo številne sorte sliv, češplja pa je le ena, imenovana domača češplja. Tudi številne sorte sliv se ločijo od koščic, torej bo prav, če bomo vse velike slive poimenovali slive, tipična pozno zoreča manjša pa je češplja. Zrele slive in češplje so temno vijoličasto modre, renklode pa tudi rumene, rdečkaste, ne le vijoličaste. So debelejše in okusnejše od tipičnih, tudi skoraj divje rastočih okroglih ringlojev. Prav tako se ne ločijo zlahka od koščice.

Vsem, slivam, češpljam in renklodam, je skupno, da so najboljše, ko so res dobro zrele. Slive imajo za odtenek boljšo aromo od domačih češpelj, so večje, bolj mesnate. Ni hujšega občutka kot zagristi v nezrelo češpljo ali slivo. Grenko, kislo in ne moremo verjeti, da se ta sadež lahko spremeni v enega vodilnih na lestvici dobrih okusov.




Dobre in zdrave




Slive so gojili že v antičnem svetu, a so za zdravilno šteli le smolo slivovih dreves. Še dobro, da prehranski strokovnjaki danes menijo drugače. Vsebujejo skoraj celoten B-kompeks, manjkata le redko zastopana B12 in biotin. Slive, češplje in renklode so tako rekoč tablete vitaminov B-kompleksa. Ta v organizmu najbolj deluje, če je odmerjen v paketu. So tudi odličen pospeševalec presnove ogljikovih hidratov in tako preprečujejo debelost. Vežejo preveč maščob in delujejo odvajalno. Redno uživanje pomaga pregnati živčni nemir in depresijo. Veliko vlaknin v sadežu deluje odvajalno in pomaga proti zaprtju.

Se sprašujete, zakaj češplje tako napenjajo? Lupin se držijo na sladkor požrešne bakterije. Tudi s temeljitim umivanjem jih ne odstranimo. Če se češpelj res napokamo, pride v črevesju do vrenja z za nos neljubimi posledicami. Zato je priporočljiva zmernost.

Dlje ko češplje visijo na drevesu, bolj sladke in polne hranil postanejo. Češplje varuje belkast poprh, ki ga je treba pred uživanjem odstraniti, zato jih umijemo v topli vodi.

Marsikdo bo slive, češplje in renklode kupil v trgovini. Žal ti plodovi vsebujejo manj sladkorja, saj so bili obrani še nedozoreli. Češplje za prevoz od proizvajalcev do trgovskih polic neredko povoskajo, da dlje zdržijo.




Sušenje




Ne posegajmo po tistih iz vrečke, izkoščičenih in mehkih, naravno posušene slive in češplje so zakon. Če so pretrde, jih za pol ure potopimo v mlačno vodo, da se navzamejo malce vlage. Ob tem se odstrani tudi sivkast poprh in postanejo še bolj vabljive.

Še zadnji nasvet. Koščica v suhi slivi je res moteča. Če sušimo doma, slive in češplje posušimo do polovice in nato koščico enostavno iztisnemo. Slive so dovolj velike, da jih pred sušenjem prepolovimo, s čimer skrajšamo čas sušenja.

Oh, ne smemo še končati z nasveti. Sušenje je res najstarejši način konzerviranja, ki mu v zadnjih letih pripisujemo tudi vse pomembnejšo vlogo. Sadje ni toplotno obdelano, tako rekoč živo je. Minerali in vitamini se obdržijo, predvsem pa ne uničimo encimov, ki so nujno potrebni za vsa živa bitja.

No, če sadje že toplotno obdelamo, to naredimo s čim manj škode in škodljivih dodatkov. Prav slive in češplje so tako sladke, da lahko iz njih pripravimo marmelado brez sladkorja. Le res zelo zrele plodove izberemo in za sladilo in primerno gostoto marmelade uporabimo sočna sladka jabolka ali jesensko-zimske buče.







NAJBOLJŠA SLIVOVA PITA




Sestavine:

30 dag pirine moke

20 dag masla ali kakovostne margarine

8 dag rjavega sladkorja

ščepec soli

1 kg sliv ali češpelj




  1. Iz moke, masla, soli in sladkorja na hitro zgnetemo krhko testo, ki naj počiva pol ure. Češplje ali slive razrežemo na četrtine, ki se delno še držijo skupaj, v obliki harmonike. Koščico odstranimo.

  2. Testo razvaljamo na velikost okroglega modela za pite. Model namastimo in ga obložimo s testom tako, da nastane tudi rob. Testo večkrat prebodemo.

  3. Slive ali češplje polagamo eno poleg druge na testo, da v spirali zapolnimo vse testo. Na koncu dobimo videz cveta.

  4. Pečemo pol ure ali malo več v ogreti pečici pri 200 °C (pečica s kroženjem zraka 180 °C, položimo v hladno pečico).




SANJSKE RENKLODE




Sestavine:

4 renklode ali 8 sliv ali češpelj

8 za frnikolo velikih koščkov marcipana

4 žličke medu




1 Renklode prepolovimo, z žličastim nožkom izrežemo koščico in jo nadomestimo s kroglico iz marcipana. Položimo na krožnik in prelijemo z medom.




KAMUTOVI ČEŠPLJEVI CMOKI




Sestavine:

50 dag pasirane skute

25 dag kamutove moke ali pirinega zdroba

1 jajce

ščepec soli

12 češpelj, sliv ali renklod

3 žlice drobtin

6 žlic sezamovih semen

1 kosem masla




  1. Iz pasirane skute, kamutove moke ali pirinega zdroba, jajca in soli zgnetemo voljno mehko testo, ki naj stoji pol ure ali več. Lahko tudi čez noč.

  2. Zavremo vodo. Testo oblikujemo v kačo, iz katere izrežemo dvanajst koščkov, jih sploščimo in vanje zavijemo češplje. Stresemo v vrelo vodo in kuhamo štiri minute, da priplavajo na vrh.

  3. Poberemo iz vode in preložimo v ponev, v kateri smo na maslu opražili mešanico drobtin in sezama. Postrežemo z jabolčno čežano.




SADNA SOLATA S SLIVAMI IN LUBENICO




Sestavine:

nekaj sliv

kos lubenice

malo rozin

vejica melise




1 Slivam odstranimo koščice in jih razrežemo. Lubenice narežemo na koščke. Oboje stresemo v skledo in primešamo rozine in nasekljane lističe melise, počakamo nekaj minut, da se okusi malce povežejo, in postrežemo. Če nam melisa ni všeč, dodamo brizg limonovega soka.