Tiskane izdaje
Kitajski aktivist in umetnik je z udarno rokovsko skladbo Bedak (Dumbass) pritegnil veliko pozornosti. Zakaj jo je imenoval ravno tako, je razkril v pogovoru za spletni portal Deutsche Welle.
»Kitajska je stopila v obdobje bedakov, pri čemer sebe seveda ne izključujem iz te skupine. Nismo pa vsi enaki bedaki, nekateri so inteligentni, drugi domišljavi, spet nekateri otročji, drugi pa se dolgočasijo. Pesem sem posvetil kitajski sedanjosti,« je dejal.
V svojem prvem glasbenem videospotu kitajski disident tematizira svoje 81-dnevno ujetništvo leta 2011 in boj za svobodo misli in govora na Kitajskem.
Umetnik je prepričan, da bodo cenzurirali njegove pesmi, fotografije in tudi njegovo ime. »Nič hudega, živimo v obdobju progresivne tehnologije. Cenzuriranje informacij pa nakazuje, da so te, t.i. 'občutljive informacije' ravno to, kar Kitajska potrebuje. In te ne morejo biti cenzurirane,« je dejal.
Petminutni videospot, v katerem mrgoli kletvic, stražarja pa prikazuje med plesom z napol golima dekletoma, je ustvaril zato, da bi osvetlil neprijeten položaj ostalih kitajskih disidentov. »Mnogo ljudi so zaprli potem, ko so javno izrazili svoje mnenje o Kitajski. Ti ljudje so zdravstveno zelo šibki in tudi razmere v kitajskih zaporih niso najboljše. Upam, da bodo vsi, ki bodo prisluhnili moji glasbi, tudi mislili nanje,« je dejal.
V skladbi Ai Weiwei med drugim zapoje: »K vragu s strpnostjo, k vragu z lepim obnašanjem, nizkotnost je nepremagljiva.« In: »Stojim v prvi bojni črti kot idiot, v državi, ki se nastavlja kot prostitutka.«
V skladbi je čutiti veliko trpljenja, bolečine in jeze, pravi Weiwei, res pa je tudi, da Kitajci vse to občutijo. Kljub temu v glasbe ne vidi zgolj sredstvo kritike in upora, ampak ljubezen. »Kdor vidi glasbo samo kot orodje upora, jo podcenjuje. Glasba lahko prodre skozi visoke zidove in se lahko zoperstavi brutalnosti in lažem avtoritarnega režima.«
