Tiskane izdaje
»Slovenci, snemite mrke maske! Časi so težki, vendar to ne pomeni, da je brezupno. In nikakor ni res, da posameznik ne more spremeniti ničesar,« pravi Ana Lukner, pobudnica dobrodelne akcije Anina zvezdica. Te in vse druge misli na svojih inspiracijskih predavanjih izreče suvereno, saj je sama živ dokaz, da je vse res.
S svojo transparentno akcijo zbiranja hrane za družine v stiski, za katero ne morete nakazati denarja, je tako prevzela Slovence, da je leta 2012 postala Delova osebnost leta. Kdo je pravzaprav Ana Lukner in kaj počne zdaj? Poleg dobrodelnosti, ki je glavni smisel njenega življenja in s katero zapolni ves svoj prosti čas, je 32-letna magistrica ekonomije podjetnica in inspiracijska predavateljica, ambasadorka lastnega koncepta TRUHOMA (True&Honest Marketing, Management, Mankind), katerega bistvo sta pristnost in iskrenost. Očitno je prepričljiva, saj je pred kratkim dobila vabilo za predstavitev na sedežu Googla v ZDA.
Dve življenjski prelomnici
Prav pristnost in iskrenost ji po lastnih besedah dajeta moči, da se lahko posveča toliko različnim dejavnostim. Pogosto ji rečejo, naj se raje osredotoči na eno področje. A to ne bi bila Ana – Ana, ki si želi živeti svoj resnični jaz in nenehno išče izzive.
Že kot majhna deklica je govorila, da bo imela svojo fundacijo, čeprav sploh ni vedela, kaj je to, pove na svojih predavanjih, s katerimi je v dveh letih prekrižarila Slovenijo, Kalifornijo in še nekaj drugih držav. So njen prispevek k boljšemu svetu. Enega od kamenčkov je dodala pred kratkim, ko je v preprosti kratki oblekici in svetlečih rožnatih supergah z odra Siti teatra v ljubljanskem BTC goreče nizala svoje iskrice.
Med njeno pripovedjo smo spoznali Ano, ki se skriva za javno podobo dobrodelnice in podjetnice. Njen močni značaj sta oblikovali zlasti dve življenjski prelomnici, je razkrila poslušalcem, med katerimi so bili tudi njen oče, sestra in veliko prijateljev.
Po lepem otroštvu, polnem ljubezni, in obetajoči športni in akademski karieri – kot je znano, je bila nadarjena teniška igralka, ki je igrala v nemški ligi in dobila štipendijo za študij v ZDA – jo je pri dvajsetih doletela velika izguba, s katero se je zelo težko sprijaznila. Smrtno se je ponesrečil njen fant in daleč od doma, na univerzi v Kaliforniji, je zapadla v globoko depresijo.
Premagala bulimijo
»Imela sem bulimijo, to strašno, zahrbtno bolezen. Vesela sem, da sem imela toliko volje, da sem jo sama premagala,« je prvič javno priznala. Iz tega boja je izšla močnejša kot kdaj prej in z najboljšimi ocenami končala študij ekonomije (program international business) v ZDA, v Sloveniji pa je pozneje še magistrirala. Zaposlila se je v farmacevtskem podjetju, a je kljub dobrim izkušnjam po dveh letih dala odpoved, ker se je čutila preveč ukalupljeno.
»Nisem imela rezervnega načrta,« je dejala. Toda kmalu je spoznala poslovne partnerje iz Švice in Liechtensteina, s katerimi se je pri nas lotila projekta, povezanega s takrat še precej neuveljavljeno solarno energijo. Zaradi poslovne goljufije partnerjev je propadel in pri 27 letih se je znašla na dnu. Najela je kredit, da je poplačala vse odprte postavke podjetja, saj je želela čiste račune, in ne stečaja.
Spet je bila izgubljena in ni vedela, kako naprej. Za nameček je takrat za hudo obliko demence zbolela mama. Notranja moč jo je spet rešila. Povezala se je z drugim partnerjem in odprla marketinško agencijo, v kateri pa je v skladu s svojo filozofijo TRUHOMA gradila drugačen odnos z naročnikom.
V Sloveniji je najteže poslovati
»Bilo je težko, a začetki so vedno najtežji. V Sloveniji pa sploh,« ugotavlja Ana. Posle ima razpredene tudi v tujini, pri čemer ji pomagajo poznanstva iz časa študija v ZDA. »Rada imam svojo domovino, a pogrešam sproščenost in odprtost, ki ju doživljam drugod. Najteže je poslovati v Sloveniji. Če ti uspe tukaj, ti bo uspelo povsod.«
Kljub temu ne obupava, tako kot velika večina sonarodnjakov, temveč kuje nove in nove načrte. Bilanca po štirih letih Anine zvezdice je osupljiva: s 350 tonami hrane so obdarovali 15.000 družin in podarili 115 invalidskih vozičkov. Poleg več kot sto stalnih prostovoljcev je v njej sodelovalo veliko posameznikov, podjetij, šol, športnih klubov in raznih združenj, za logistično podporo pa sta poskrbeli Slovenska vojska in Policija, kar je manj znano. »To je res izjemno, brez njih ne bi zmogli,« poudarja.
Junija nova zvezdica
Akcija se seveda nadaljuje – junija se bo začela nova. Čeprav se zdaj oglašajo tudi drugi, bodo še naprej sodelovali le s Sparom, kjer jih podpirajo od vsega začetka. S tako imenovanim co-brandingom (družbeno odgovornim delovanjem podjetij, strank in kupcev) postavljajo koncept trajnostne dobrodelnosti. To je, denimo, projekt nakavo, ki so ga razvili skupaj s Simobilom.
Na Prešernovem trgu v Ljubljani je mogoče kupiti kavo in s tem prispevati v dobrodelne namene. Anina zvezdica je navdihnila tudi pravljico, ki jo je napisala njena prijateljica Maja Gal Štromar. Želi si, da bi postala redno branje v šolah, na njeni podlagi nastaja tudi predstava, katere izkupiček bo šel za nakup hrane.
Bazo družin, potrebnih pomoči, ustvarjajo sami, kličejo jih posamezniki, medicinske sestre, z zveze prijateljev mladine ... Ana se ob tem obregne ob socialni sistem pri nas. Po njenem prepričanju bi ga morali postaviti na novo, saj ne deluje tako kot bi moral. Zelo jo žalosti, denimo, da morajo v zadnjem času pomagati tudi Hospicu. Kljub temu poudarja, naj Slovenci vendarle nehajo tarnati.
»Res je kriza, a smo sposoben narod. Le premalo lojalni in preveč nevoščljivi smo, v družbi primanjkuje spoštovanja temeljnih vrednot, etike in morale. Želim si, da bi pogledali vase, se prebudili in začeli sodelovati. Svet je majhen, vse poti navzgor so odprte,« poziva in opogumlja Slovence.
