Tiskane izdaje
Ste že za kakim avtom namesto bencinskih in naftnih hlapov zavohali vonj po ocvrtem krompirčku in čevapčičih? Če pridete na Postojnsko, imate nekaj možnosti za to nenavadno doživetje. Avto, ki ga poganja odpadno jedilno olje in zato vzbuja tek, so izdelali trije maturanti postojnske srednje strojne šole.
Po štirih letih so Nik Stegel, Gašper Urbančič in Almir Alibabič svoje rezervoarje napolnili z različnim strokovnim znanjem, ki jim je odprlo pot do samostojnega razmišljanja in ustvarjanja, je prepričan njihov mentor, učitelj modula učinkovita raba energije in energetskih sistemov Ado Barbiš. Rezultat tega je golf 1, ki ga poganja odpadno, prefiltrirano jedilno olje.
Zavedajoč se pereče okoljske problematike, zmanjševanja zalog fosilnih goriv, visokih cen energentov, ki krojijo finančno in gospodarsko politiko, so se fantje odločili, da bi tudi sami v sklopu zaključne projektne naloge prispevali svoj ekološki delež. Izdelali so študijo izvedljivosti predelave vozila na biodizel in jo tudi uresničili. Nalogo so morali zagovarjati pred učitelji, krstno uprizoritev, na kateri je zadišalo po ocvrtem krompirčku, pa so v družbi sošolcev, učiteljev in staršev izvedli na šolskem dvorišču.
»Najprej smo hoteli narediti mešanico biodizla na podlagi kemijske reakcije plinskega olja, odpadnega jedilnega olja, metanola in etanola, druga možnost pa je bila, da bi mešali le jedilno in plinsko olje,« je pojasnil Nik.
Oplemeniteno navdušenje
Dileme so jim pomagali rešiti na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Zvedavim fantom, polnim entuziazma in volje do ustvarjanja, so se posvetili predstojnik katedre Viktor Jejčič ter njegova sodelavca Tomaž Poje in Tone Godeša. Na podlagi pojasnil in izkušenj strokovnjakov so se mladi strojniki odločili, da bodo avto predelali tako, da ga bo poganjalo prefiltrirano odpadno oziroma čisto rastlinsko olje.
Avtomobil ima tako dva rezervoarja, enega za nafto oziroma plinsko olje, drugega za rastlinsko olje. »Na nafto se avto vžge. Ko pa se dovolj segreje, se na armaturni plošči prek elektromagnetnega ventila preklopi na jedilno olje. Preden avto ugasne, se ga spet preklopi na jedilno olje. Bolje je namreč, da nafta spet pride v sistem, saj je naslednji vžig tako lažji. Preklapljanje pa ni potrebno, če je postanek kratek.
Nafta je manj viskozna od rastlinskega olja, zato se s segrevanjem olja zaradi odpadne toplote motorja, ki se lovi v hladilno tekočino, in prek izmenjevalnikov toplote niža viskoznost olja. To po tej plati postane enakovredno nafti. To je še zlasti pomembno pri nižjih temperaturah, na primer v zimski polovici leta,« doda Gašper.
»Avtomobilski motor bi lahko tekel tudi na čisto rastlinsko olje, takšno, ki bi ga iztisnili iz oljne repice. A predelati odpadno olje se nam je zdelo veliko bolj ekološko. Nesmiselno bi bilo saditi njive oljne repice samo za pogon avtomobila. Za nas nič manj pomemben dejavnik pa so naši večinoma prazni žepi. Odpadno olje morajo gostilne obravnavati kot poseben odpadek in storitev odvoza tudi plačati. Če so ga dali nam, jih ni nič stalo, nas pa tudi ne,« razmišlja Nik.
Fantje so morali premagati tudi nekaj težav. Šola ni opremljena z ustreznimi pripomočki za meritve, na primer za meritve pH goriva. Te podatke, katerih pridobitev je sicer povezana z velikimi stroški, so dobili kar na kmetijskem inštitutu. Težave so imeli tudi z dobaviteljem iz tujine. Čakati so morali na ustrezne elemente, a so ta čas porabili za izobraževanje pri različnih strokovnjakih. Rezali, varili, preoblikovali so kar v garaži pri prijatelju. Predelava avta jih je stala približno 500 evrov. Nekaj kosov jim je podaril Cimos iz Senožeč, nekaj denarja ultrakolesar Franci Horvat. Brez donatorstva staršev pa sploh ne bi šlo.
In kje so dobili odpadno jedilno olje? V domači šolski kuhinji, restavraciji družbe Postojnska jama, nekaterih drugih gostinskih lokalih in gospodinjstvih.
Avto ima vse »papirje«
Predelano vozilo je v legalni uporabi, ni le eksperimentalni vzorčni model, in je tudi po predelavi ohranilo status starodobnika. »Motorja se namreč nismo niti dotaknili. V luknjo za rezervno gumo smo vtaknili dodatni rezervoar, dodali izmenjevalec toplote in filter, ki smo ga sami izdelali in je ogrevan s še enim izmenjevalcem,« pove Almir.
Kakšen bo naslednji cilj mladih strojnikov? »Projektno nalogo smo začeli snovati novembra. Kar precej dela je bilo s študijo in z izvedbo, zato si bomo najprej odpočili. Potem pa se bomo najbrž lotili predelave enega od družinskih avtomobilov. Tale naš starodobnik je bolj malo na cesti, zato so prihranki manjši, kot bi bili, če bi z jedilnim oljem polnili družinskega, ki je vsak dan na cesti. Prihranek porabe šestih litrov rastlinskega olja na sto kilometrov namesto šestih litrov nafte namreč sploh ni zanemarljiv,« je prepričan Nik.
Je beli golf, za katerim diši po cvrtju, edini, prvi pri nas? »Ne, dva imajo na kmetijskem inštitutu, tretjega je lastnik uvozil iz tujine, in kot je nam znano, je naš četrti,« šteje Gašper.
Na vprašanje, kje bodo dobili dovolj rabljenega jedilnega olja, pa Nik odgovarja: »Hja, to pa bo res majhen problem. Najbrž si bo treba zagotoviti stalnega dobavitelja, kakšno dobro obiskano gostilno na primer.«
