Tiskane izdaje
Biolog Mark Post napoveduje, da bo lahko v laboratoriju univerze v Maastrichtu na Nizozemskem že čez leto dni vzgojil tako velik kos mesa, da bo iz njega mogoče speči hamburger. Ta sicer ne bo poceni. Post ocenjuje stroške proizvodnje prvega hamburgerja na okoli 250.000 evrov. Toda led bo prebit in s tem morda utrta pot za množično proizvodnjo laboratorijskega mesa.
Za zdaj je umetno meso, ki ga Mark Post v laboratoriju vzgoji iz matičnih celic živali, videti prav odvratno. Tako tenko je, da se vidi skozenj. In ker v njem ni krvi, mu manjka tudi značilna rdeča barva. Videti je vse prej kot okusno. Na to, da bi se ob pogledu nanj komu utegnile pocediti sline, raje niti ne pomislimo. Kljub temu je laboratorijsko meso eden od možnih odgovorov na vse večje potrebe človeštva po živalskem mesu.
Po projekcijah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi svetovna proizvodnja mesa, ki je konec devetdesetih let znašala 218 milijonov ton na leto, do leta 2030 narasla na 376 milijonov ton na leto.
Toda vprašanje je, ali je tako veliko povečanje proizvodnje sploh možno in ali je ekološko vzdržno. Že zdaj se polovica poljedelske zemlje na planetu uporablja za živinorejo, ki je poleg tega vir skoraj petine vseh toplogrednih plinov. Nasprotno bi laboratorijska proizvodnja mesa zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 80 do 95 odstotkov, sprostila pa bi tudi skoraj vso poljedelsko zemljo, na kateri se zdaj pase živina.
