Tiskane izdaje
Božično-novoletni sejmi imajo v srednjeevropskih mestih večstoletno tradicijo in pravijo, da so nastali na območjih, kjer so pred šeststo leti prodajali meso. Zdaj so prizorišča srednjeveških tržnic povsem drugačna – polna luči, vonjav in smehljajočih se ljudi, ki nakupujejo drobna darila ali preprosto uživajo ob stojnicah s kozarčkom čaja, medice ali kuhanega vina v roki.
V prestolnici naših severnih sosedov za ogrevanje prazničnega razpoloženja poskrbijo že konec novembra, ko pred dunajsko mestno hišo postavijo več deset metrov visoko božično drevo. Na tradicionalnem Christkindlmarktu ob njej se gnete največja množica, čeprav stojnice z zapeljivo ponudbo postavi tudi vsaka mestna četrt. Značilno božično razpoloženje je tudi v drugih avstrijskih mestih in posebno Celovec in Gradec sta pogosto cilj Slovencev.
Med nemškimi najbolj značilnimi sejmi je nedvomno Christkindlesmarkt v Nürnbergu s svojimi slikovitimi lesenimi hiškami z rdeče-belimi platnenimi strehami. Skoraj dvesto hišk stoji na glavnem trgu pred Marijino cerkvijo in pričakujejo, da se bo do novega leta med njimi sprehodilo več kot dva milijona obiskovalcev.
Figurice iz suhih sliv
Prodajalci ostajajo zvesti tradiciji in predstavljajo izključno lastno ponudbo, medenjake in sadni kruh, ročno izdelane figure za jaslice, okraske za božično drevesce, igrače in druge manjše obrtniške izdelke. Značilni spominki s tega trga so figurice iz suhih sliv in orehov. Seveda pa ne manjka okrepčil v obliki znamenitih nürnberških belih začinjenih klobasic ob kuhanem vinu.
Posebna komisija vsako leto strogo bedi nad ponudbo in okrasjem. Girlande, denimo, nikakor ne smejo biti plastične, temveč iz pravega smrečja. Najemniki hišic se zelo trudijo, da bi čim bolj zvesto sledili tradiciji, in najlepše okrašene mesto vsako leto posebej nagradi.
Velja tudi pravilo, da se iz zvočnikov ne sme razlegati glasna božična glasba, namesto tega na odru prirejajo koncerte v živo. To prizorišče je zaradi svoje pristnosti pogosto kulisa za nemške božične oddaje in filme.
Zgodovina božičnega sejma v tem mestu sega v 16. stoletje, o čemer priča lesena ovalna škatlica, ki jo hrani nemški nacionalni muzej. S črnilom zapisano posvetilo z datumom 1628 omenja Kindles-Marck. Iz leta 1737 pa je ohranjen seznam ponudnikov na sejmu, ki kaže, da so bile zastopane vse obrti, ponudnikov pa je bilo 140.
Razpis za vlogo božične dobre vile
V 19. stoletju je sejem izgubil svoj pomen in postopoma ga je spet začel pridobivati v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so nacionalsocialisti želeli poudariti blišč in bogastvo »najbolj nemškega vseh nemških mest«. Leta 1933 je mestno gledališče pripravilo romantično slovesno odprtje.
Igralko, preoblečeno v Božička, sta spremljala dva angela, pel je otroški zbor, zadoneli so zvonovi. Toda že čez nekaj let je druga svetovna vojna prekinila praznično tradicijo in popolnoma uničeno mesto jo je oživilo šele leta 1948
Scenarij z žensko v glavni vlogi Božička, ki je pravzaprav dobra vila, so ohranili – prevzela jo je zvezda mestnega teatra in jo obdržala do začetka 60. let, ko jo je predala drugi igralski kolegici. Ta je Božička igrala do leta 1969, nato pa so osebo za to vlogo začeli izbirati z razpisom.
Kandidatka mora biti stara od 16 do 19 let, visoka najmanj 160 centimetrov in pozitivna osebnost, saj ima posebno poslanstvo. Ves december obiskuje domove za ostarele, vrtce in se udeležuje raznih dobrodelnih prireditev.
Nürnberški sejem pa ima še eno posebnost, saj vključuje tudi partnerska mesta. Na stojnicah v severnem delu trga je mogoče najti grški med, kavo iz Nikaragve, francoske paštete in marmelade pa tudi lesene igračke s Kube in Šrilanke, figurice iz Ukrajine, nakit iz Makedonije in tako naprej. Zato ni nenavadno, da so Nemci med vsemi božičnimi sejmi edino nürnberškega uvrstili na seznam petdesetih najljubših krajev v svoji domovini.
