Tiskane izdaje
Rožmarin je bil vedno povezan z ljubeznijo. V antični Grčiji so verjeli, da njegov vonj osvobaja duha in če je duh svoboden, lahko tudi ljubezen neovirano prepoji telo. Zato je bil rožmarin tradicionalno posvečen Afroditi, boginji ljubezni.
Pri veliko kulturah z njimi krasijo mladoporočence in vse goste na poroki. Rožmarin še danes velja za rastlino, ki osvobaja misli in osrečuje srce. Njegove vejice so včasih polagali tudi v krsto in v zibelko, s čimer so želeli, da bosta tako prihod kot slovo duše obdana z ljubeznijo.
Za Rimljane je bil rožmarin simbol regeneracije (kar lahko utemeljimo s tem, da regenerira predvsem jetra), obenem je bil tudi simbol neminljivosti in pomlajevanja. Ne preseneča, da je bil že tisočletja prisoten v zdravilstvu, kozmetiki in kulinariki.
Če verjamete v rek, da se dan pozna po jutru, potem je dan dobro začeti v vonju rožmarina. V njem je energija zbujanja, zato tudi v dnevih, ko čutite, da »niste pri sebi«, rožmarin pomaga, da se hitreje srečamo sami s seboj.
Kaj je rožmarin?
Rožmarin sodi v družino ustnatic in prvotno izhaja s sredozemskega prostora. Tudi njegovo ime zelo dobro opisuje njegovo najboljšo lokacijo »rosa morja = rosmarinus«, kar pomeni, da raste ob morju. Je divjerasla, zimzelena, grmičasta rastlina. Njegove vejice krasijo nežni cvetovi bledo modre, vijolične, rožnate, včasih tudi skoraj bele barve. Bil je ena izmed začimb, ki ni smela manjkati v srednjeveških samostanskih vrtovih.
Pri nas lahko uspeva v cvetličnem lončku, ki ga pozimi prestavimo na svetlo mesto, kamor mraz ne seže.
Rožmarin kar diši po Sredozemlju. V njem je čutiti okus pinij, morske soli, medu in toplih, z olesenelimi divjimi zelišči poraščenih tal.
Kot sredozemska rastlina rožmarin potrebuje veliko sonca in toplote, sicer se polna moč njegovega eteričnega olja ne more razviti.
Kako rožmarin deluje?
Rožmarin velja za zdravilno zelišče že od zgodnjega srednjega veka. V ljudski medicini je rožmarin vsestransko uporaben, pripisujejo mu številne dobrodejne učinke: pomirja krče, spodbuja apetit, ubija klice, pospešuje prekrvavitev, pomiritev živcev. Pomaga tudi pri letargiji in onemoglosti, občutkih strahu, nespečnosti in živčno pogojeni migreni. Od nekdaj slovi po tem, da izboljšuje spomin. V aromaterapiji zelo hitro zbudi čute in zbistri um.
Pomaga pri nizkem krvnem pritisku ter mrzlih nogah in rokah. Da nam zagon in energijo za ves dan. K temu pripomore, če si po jutranjem prhanju stopala natremo z rožmarinovem oljem in spijemo skodelico rožmarinovega čaja.
Za rožmarin so že od nekdaj verjeli, da preprečuje prezgodnjo plešavost in da pospešuje rast novih las. Dandanes ga najdemo v naravnih šamponih kot pomoč v boju proti prhljaju. Pri tej težavi pomaga predvsem tako, da močno izboljšuje prekrvavljenost lasišča, deluje protivnetno in obenem blažilno.
Uporablja se tudi kot repelent, saj odganja komarje in bolhe. Če ga postavimo v omaro, naj bi odgnal molje, posajen v vrtu pa bo deloval kot insekticid.
Če rožmarin uporabljamo zunanje, pomaga celiti rane. Zdravi tudi ustna vnetja. Rožmarinovo olje deluje proti bakterijam in glivicam.
Z rožmarinovem oljem razbremenimo mišice po športni obremenitvi ali omilimo revmatično bolečino. Pripravite ga lahko tudi sami. Rožmarin prelijte s hladno stisnjenim olivnim oljem in pustite stati na soncu šest tednov, nato precedite in shranite v temnih, zrakotesnih stekleničkah.
Morebitne nevarnosti pri uporabi
Pozor. V nosečnosti rožmarina ne uporabljamo kot zdravila. Ker vsebuje kafro, je potrebna pozornost pri njegovem jemanju. Pri dojenčkih lahko eterično olje rožmarina povzroči respiratorno depresijo ali celo smrt, če se olje daje blizu nosu na kožo ali neposredno v nos.
V visoki koncentraciji lahko draži kožo. Uporaba ni priporočljiva pri ljudeh z visokim krvnim pritiskom in pri ljudeh z epilepsijo. Uživanje prevelikih odmerkov lahko povzroča vnetje želodčne in črevesne sluznice ter vnetje ledvic z različnimi simptomi, kot so zmanjšanje količine seča, pojav krvi in beljakovin v seču.
Rožmarin lahko oslabi sposobnost strjevanja krvi. Zato se je treba posvetovati z zdravnikom, če sočasno jemljemo zdravila za redčenje krvi ali Aspirin® in podobna zdravila. Rožmarin lahko poseže tudi v delovanje ACE inhibitorjev, to je zdravil, ki se uporabljajo pri srčnem popuščanju. Lahko ovira delovanje zdravil za diabetes, saj vpliva na spremembo sladkorja v krvi.
Vse navedeno seveda velja za visoke odmerke, ki so povezani predvsem z uporabo eteričnega olja.
Uporaba v kulinariki
Trpek vonj ter poprasto-smolnati, kafrasti okus rožmarina so sinonim za la dolce vita. Zeleni listki v obliki iglic izboljšajo okus italijanskih zelenjavnih jedi in jedi s paradižnikom, kjer se poleg tega uporablja veliko olivnega olja. Ne glede na to, ali hrano pripravljamo v mediteranskem slogu ali klasično, vejica rožmarina ne sme manjkati pri vseh mastnih in beljakovinsko močnih jedeh. Odličen je tudi s pečenim krompirjem. Pri tem ne gre le za izboljšanje okusa - rožmarin krompirju, ki je mrzli škrob, doda tudi toploto in ga tako energijsko uravnoveša. Z njegovimi vejicami lahko oplemenitimo kis in olivno olje.
Pri sušenju se čreslovine okrepijo, zato je posušen rožmarin bolj trpkega in aromatičnega okusa od svežega. Sveži podolgovati listki so mehki in upogljivi, posušeni povsem otrdijo. Zato ga pred uporabo zdrobimo s prsti ali v možnarju. Če uporabljamo sveže lističe, jih na drobno sesekljamo.
Rožmarina ne smemo predolgo kuhati, sicer postane grenak. V jed ga dodajamo proti koncu kuhanja, zadnjih pet minut zadostuje. Lahko dodamo tudi celo vejico, ki jo pred serviranjem odstranimo.
Z rožmarinom zelo dobro odišavimo tudi rdeče vino. Šopek vejic pustite v litru vina en teden in videli boste, kaj se zgodi. Takšno vino je v starih časih veljalo za odlično krepčilo za telo.
Če želimo povečati količino zaužitega rožmarina, potem lahko pripravimo čaj iz 4 gramov listov, ki jih pripravimo kot 15-minutni poparek. Na dan lahko spijemo skupaj do pol litra rožmarinovega čaja. Najbolje ga je zaužiti pred obrokom.
Če imate nizek pritisk, pa je zelo dobro pripraviti zeliščno sol, v kateri bo visok odstotek rožmarina. Posušene vejice v ta namen strete v možnarju in zmešate s soljo, ki bo preprečila oksidacijo in nase potegnila njegovo aromo. S takšno soljo nato začinite krompir, gobe, jedi na osnovi paradižnika in podobno. Utrujenost po jedi bo bistveno manjša.
Seveda, tudi dobrega je lahko preveč. V večjih količinah lahko rožmarin draži ledvice.
