Les je kot material za gradnjo v zgodovini marsikje prevladoval in zdaj znova doživlja prerod. Lesene hiše srečamo tako rekoč povsod, že od nekdaj pa so jih gradili zlasti v gozdnatih pokrajinah. Ena od možnosti lesene gradnje je brunarica. Brunarica, ki jo predstavljamo, je bila zgrajena za počitniško uporabo, pred nekaj leti pa je doživela preobrazbo: iz počitniške v stanovanjsko hišo. Pod njeno prenovo in razširitev so se podpisali arhitekti Tomaž Čeligoj, Ana Grk, Blaž Kandus, Alenka Korenjak in Tina Rugelj iz biroja Kombinat.
V skoraj idiličnem naravnem okolju pod Storžičem na robu gozda so pred desetletji postavili skupino brunaric, ki se zajedajo v gozdno mejo in ponujajo stanovalcem lepe poglede v dolino. Nekateri lastniki so jih v tem času predelali in večina hišk žal ni ohranila izvirne podobe. V osnovi so bile precej majhne in lepo vključene v naravno okolje. Precej lastnikov se je odločilo za povečavo in tako po besedah arhitekta Tomaža Čeligoja iz biroja Kombinat naredilo pojavno precej močne arhitekture.
Investitor hiše, ki jo predstavljamo, je želel počitniško brunarico preurediti v stanovanjsko hišo. Postavljena je bila na zidano pritličje, ki je delno vkopano, in obsegala nadstropje in mansardo. Kot pravi arhitekt, je bil tloris precej utesnjen. Pritličje ni bilo izolirano, nadstropje in mansarda sta bila izolirana z notranje strani, na zunanji pa so bila vidna bruna. Zaradi potreb investitorja so dodali dnevni prostor, ki deluje kot zimski vrt, in nadstrešek za avtomobile. Tudi bstoječe stopnišče je bilo prej zelo utesnjeno in strmo, zato se je po njem zelo težko hodilo. Pri prenovi so se držali načela, da ohranijo merilo nekdanje brunarice in s tem prvotno podobo niza objektov na gozdnem robu.
Celotno zgodbo o prenovi si preberite v tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.