Tiskane izdaje
Pred letom in pol se je družina Marte Hrustel - Majcen odločila za preselitev iz središča Celja na podeželje. Na Pernovem med Arjo vasjo in Velenjem so dali ob robu gozda postaviti sodobno brunarico iz domačega, slovenskega lesa, iz katere se med drevjem razprostira čudovit pogled v dolino.
Hiša je zrasla na mestu, kjer je pred tem stala nekaj desetletij stara počitniška hišica staršev. V brežino vkopani kletni del je bil zidan, bivalno nadstropje iz tankih brun pa ni dosegalo današnjih bivalnih standardov, zato so se odločili za rušenje. Pustili so le zidani kletni del in proti brežini obrnjeno zidano steno. Želeli so si masivno hišo. V prid leseni masivni gradnji je pretehtala njena hitrost, saj so se hoteli čim prej preseliti. »Ko sva z možem izbirala tip hiše, je bil najin prvi pogoj uporaba slovenskega lesa. Masivne lesene hiše iz lepljencev sva izločila, ko sva izvedela, da se naš domači les obdeluje pretežno v Avstriji ali Nemčiji, poleg tega nama ni uspelo dobiti jasnega odgovora o sestavi uporabljenih lepil. Želela sva si namreč čim bolj naravne in do zdravja prijazne materiale,« pove Marta Hrustel - Majcen. Razumljiva je bila potemtakem tudi odločitev za naravno zaščito lesa, ki jo bo na zunanji strani sčasoma ustvarila sivkasta patina. Le parketi in notranji opaži v mansardi so oljeni z naravnimi olji.
Pred postavitvijo etaže iz brun so obstoječi kletni del razširili s prizidkom, v katerem je notranje stopnišče. V spodnjem delu so kotlovnica, shramba in bivalna soba, ki se ogreva s pečjo na drva, stopnišče pa je proti »toplemu«, lesenemu delu hiše zaprto. Iz hlodov je sestavljen bivalni del nad zidano ploščo, medtem ko je spalni, mansardni del lesena montažna gradnja, ki ima na zunanjem delu tako imenovano »koroško fasado«, opaženo z navpičnimi deskami z naravnim robom. Pretežni del 8 x 10 metrov velikega tlorisa v srednji etaži zavzema osrednji bivalni prostor z odprto kuhinjo, lesenimi stopnicami v spalno mansardo in grajenim kaminom gaudijevskih oblik. Ta je opremljen s toplozračnimi cevmi in v prehodnih obdobjih ogreva osrednji bivalni prostor in mansardo. Za zimsko ogrevanje skrbi toplotna črpalka zrak/voda. V srednji etaži imajo talno gretje, v mansardi pa radiatorja. V srednji etaži so vodovodne inštalacije na zadnji zidani steni, elektriki pa je namenjen kanal, speljan pri tleh ob zunanjih stenah iz brun.
Celotno zgodbo si lahko preberete v aktualni tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
