Tiskane izdaje
Še slab mesec dni in začelo se bo spravilo zgodnjih sort česna. Termin ne velja samo za letošnje leto, ki mu je bilo doslej vremensko zelo naklonjeno. Posvet o gojenju te vrtnine, za katero je med slovenskimi pridelovalci čedalje več zanimanja, je potekal v zadnjih dneh maja, dovolj zgodaj pred koncem pridelave, da se razlike med sortami česna na njivi vidijo že z letala.
Da takšen nagovor Igorja Škerbota s Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Celju ni bil za lase privlečen, smo se lahko prepričali tudi sami na turistični kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah pri Žalcu, kjer so organizirali posvet. Izbira kraja ni bila naključna, saj so na kmetiji poskusno posadili 13 sort jesenskega in spomladanskega česna slovenskih ponudnikov semena. S posveta povzemamo priporočila Igorja Škerbota in Iris Škerbot s KGZ Celje, Darka Verdinika iz Semenarne Ljubljana, Branke Hribar iz podjetja HP Hibrid, Iztoka Vidica iz Aspege ter Ksenje in Mirana Rotovnika s kmetije, na kateri poteka poskus.
Še v letu osamosvojitve smo v Sloveniji česen pridelovali na 239 hektarih, površina se je do leta 2004 zmanjšala na 35, do leta 2012 pa se povečala na 67 hektarov. Večino pridelovalcev je spodbudilo očitno povpraševanje kupcev po česnu slovenske pridelave. Da se med uvoženim v naših trgovinah tako pogosto znajde kitajski, je po svoje razumljivo, saj ga v tej državi pridelajo kar 19 od skupno 24 milijonov ton, kolikor znašajo svetovne količine. Med največjimi jedci česna so Južni Korejci, kjer ga na leto porabijo kar deset kilogramov na prebivalca, v Evropi pa z nekaj več kot štirimi kilogrami vodijo Španci, ki so tudi veliki pridelovalci. Statistični Slovenec ga poje vsaj kilogram; ocena je približna zato, ker uradna statistika spremlja porabo za vse čebulnice skupaj.
Več o oskrbi, škodljivcih in boleznih preberite v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
