Deloindom: Jagodičevje - več barvil, več antioksidantov

V Sloveniji so razmere primerne za gojenje vseh jagodičastih sadnih vrst, tako da lahko tudi na domačih vrtovih pridelamo sadeže s širokim spektrom okusov. Poleg jagod, malin, robid, ribezov, kosmulj, njihovih križancev in ameriških borovnic se ljudje čedalje pogosteje odločijo za manj poznane vrste, ki jih zaradi zdravilnih učinkovin spremlja sloves supersadja.

»Pozdravljam raznovrstnost jagodičja in trž­no naravnane nasade manj poznanih vrst, ki že nastajajo pri nas, vendar menim, da se njihov prehranski pomen pogosto nekritično poudarja, ne da bi ga primerjali s tistim, ki ga imajo naše avtohtone in desetletja gojene sadne vrste. Te so za uživanje večinoma prijetnejše, lahko se jih najemo, saj je pri njih združena prijetna skladnost med sladkorji, sadnimi kislinami, aromo in zdravilnostjo, medtem ko večine manj poznanih ne moremo zaužiti v večjih količinah. Ena od reprezentativnih švicarskih kliničnih raziskav denimo za jagode goji ni mogla potrditi izrednih zdravilnih učinkov. Tako kot se te že tisočletja uporabljajo v kitajski tradicionalni medicini, se v drugih delih sveta uporabljajo sadeži drugih rastlin. Črni ribez, ki poleg fenolov tudi po vsebnosti drugih prehranskih elementov daleč prekaša večino vrtnega jagodičja (po vitaminu C, kaliju, kalciju, mag­neziju, železu), je po teh parametrih tudi nad jagodami goji. Pri teh pa so ugotovili zelo visoke vrednosti kalija, kalcija in železa,« pravi dr. Koronova.

Več o posameznih sortah jagodičevja preberite v tokratni tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.