Misel še podkrepi, ko pove, da je v njihovem podjetju le en zaposleni, ki ima formalno izobrazbo za krovca kleparja. Dejstvo je, da so v letih 2011 in 2012 delodajalci za opravljanje poklica krovca kleparja od kandidatov največkrat zahtevali izobrazbo za krovca, na drugem mestu pa se je znašla osnovnošolska izobrazba. Izobraževanje za ta poklic sicer traja tri leta, po opravljeni šoli pa lahko posameznik svoje znanje nadgradi še z opravljanjem mojstrskega poklica. V registru Obrtne zbornice Slovenije je registriranih 44 mojstrov krovcev kleparjev. Med njimi je le ena ženska. Trnovec pove, da se za mojstrsko izobraževanje ni odločil, razlika se po njegovem mnenju pozna le pri plači.
Razvoj krovsko-kleparske dejavnosti
Najprej so bili krovci in kleparji vključeni sekcijo kovinarjev, vendar so se leta 1997 izvajalci krovsko-kleparskih del združili v sekciji kleparjev in krovcev. Cilj je bilo povezovanje izvajalcev in ustanovitev formalnega programa šolanja. V Sloveniji je izobraževanje za poenoteni poklic krovec klepar mogoče od leta 1998, ko so se prvi učenci lahko vpisali na izbrani program. Od leta 2010 lahko pri Obrtni zbornici Slovenije opravijo tudi mojstrski izpit.
Kako delo poteka v zimskem času in kako lahko glasujete za svojega mojstra leta, si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.