Vedno več prijateljev in znancev v prostem času obiskuje različne arhive, in da bi izvedeli čim več o svojih prednikih in družini, pregledujejo stare rojstne, krstne in davčne knjige, popise prebivalstva in druge podobne dokumente. O življenju naših prednikov pa poleg uradno zavedenih dejstev na papirju pričajo tudi ohranjeni predmeti materialne dediščine: hiše, pohištvo, fotografije, knjige in drugi uporabni in okrasni predmeti, od posode in tekstilij do slik in nakita. V slovenski kulturi bivanja se korakoma krepi spoznanje, da je kakovost bivanja močno povezana s spominom na preteklost, stare hiše, opremo in druge predmete, ki so jih uporabljali naši predniki. Vse več starih hiše se obnavlja, podstrešja, kamor smo še včeraj odlagali vse, kar ni bilo več modno, četudi je bilo zaradi starosti in umetnostne obdelave veliko vredno, se praznijo. Omare, v katere so naše prababice skrbno zlagale laneno perilo, skrinje, posodje, svetila in drugi uporabni okrasni in uporabni predmeti, vsi skrbno očiščeni in restavrirani, se počasi selijo v različno urejene stanovanjske prostore, kjer se v za oko prijetno lepoto združujejo z oblikovalskimi dosežki sodobne uporabne umetnosti. Če pa so z vsem starim, z opazno patino in brazgotinami obrabe desetletij, povezani še spomini, se lep dom preoblikuje v zaupen, oseben prostor topline.
Celoten članek si lahko preberete v današnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.