Deloindom: Smrekove vejice in 
doma pečeni piškoti

Ideje za okrasitev z izdelki iz naravnih materialov in o božičnih drevescih, ki niso zelena.

Objavljeno
17. december 2013 14.43
Aleksandra Zorko, Deloindom
Aleksandra Zorko, Deloindom
Morda se na prvi pogled zdi, da so božično-novoletni prazniki dobili preveč komercialni pridih, ko nas okrašene izložbe že novembra opominjajo, da se bliža konec leta. A ti prazniki so lahko marsikaj drugega, druženje ob peki slastnih piškotov ali krašenju doma. Doma izdelani okraski morda ne bodo tako popolni kot tisti industrijsko oblikovani, a veliko pomembnejše so ideje zanje, energija, ki smo jo vložili vanje, in to, kako so nastajali.

Ste se kdaj vprašali, zakaj pravzaprav krasimo dom v tem času? Zima je del leta, ko je najmanj svetlobe, zato so nekoč uporabili zimzelene rastline, da bi jim pomagale prebroditi ta letni čas, saj so jim pripisovali posebno moč, odgovarja dr. Nena Židov, muzejska svetovalka in kustosinja za družbeno kulturo Slovenskega etnografskega muzeja. To izhaja iz predkrščanskega obdobja. Božični drevešček, kot piše Damjan J. Ovsec v knjigi Velika knjiga o praznikih, se navezuje na splošen kult zelenja, ki je značilen za ta čas. Smrečice, kot jo postavljamo danes, nekoč niso poznali, bilo pa je razširjeno krašenje z zelenjem - smrečje, bršljan, božje drevce, omelo, zimzelen in mah - vse to so dajali v bog­kov kot. Simbolika teh rastlin pa sega še v predkrščanski čas. Smrečico so včasih na podeželju obrnili naokoli in jo obesili pod strop, krasili pa s stvarmi, ki so jih imeli doma, na primer z jabolki, oreški, tudi z doma pečenim pecivom v obliki zvezd, ptic, pravi dr. Nena Židov, meščanske družine pa so uporabljale belo omelo, ki izhaja iz germanskega sveta. Omela simbolizira nesmrtnost, življenjsko bistvo in božjo substanco, navaja Ovsec.

Več o naravnih, trendovskih in doma izdelanih okraskih in dekoracijah preberite v zadnji letošnji številki priloge Deloindom.