Tiskane izdaje
Današnja podoba vampirja izvira z začetka 19. stoletja, ko so starodavne legende iz Vzhodne Evrope in z Balkana prodrle v svet. V sodobni fikciji so vampirji gracilna, karizmatična, nadnaravno lepa bitja blede polti, medtem ko so jih v preteklosti opisovali kot nabuhle, rdeče pošasti.
Novo vampirsko dogodivščino z naslovom Temne sence, ki so jo včeraj začeli vrteti v kinematografih po Sloveniji, je posnel preizkušeni režiser fantastičnih grozljivk Tim Burton. Na njegovem seznamu srhljivih uspešnic so filmi, kot so Batman, Edvard Škarjeroki, Predbožična nočna mora, Mars napada, Čarli in tovarna čokolade, Mrtva nevesta, Alica v čudežni deželi in drugi.
Tokrat Burton predstavlja zgodbo premožnega mladeniča Barnabasa, igra ga Johnny Depp, znameniti Jack Sparrow iz serije Pirati s Karibov, ki ga je ljubosumna čarovnica v 18. stoletju oropala ljubezni, spremenila v vampirja in zakopala v temačni grob.
Leta 1972, dvesto let kasneje, Barnabas vstane od mrtvih. Tehnološki napredek in revolucija v zabavi, imenovana rokenrol, poskrbita za težave, o katerih se niti najbolj strašnemu vampirju še sanja ne.
Vampir predstavlja nevidno vez med življenjem in smrtjo. Z njimi povezujemo pojme, kot so misterioznost, srhljivost, nadnaravnost, erotičnost, poguba, kri... Vampir, kot navaja različna »vampirska literatura«, je mitološko bitje, ki se prehranjuje z življenjsko silo živih bitij tako, da pije njihovo kri.
Vampirji se rodijo kot ljudje, nastanejo pa lahko le, če jih ugrizne drug vampir. Preobrazba, ki ugrizu sledi, je izjemno boleča.
Vampirji obdržijo poteze iz svojega človeškega življenja, le da so potem še mnogo lepši. Njihova polt je bleda, oči pa živahne in iskrive ter skoraj vseh barv, od zlovešče rdeče do vijoličaste, temno ali svetlo modre, rjave...
Zgodbe vampirje največkrat opisujejo kot žive mrtvece, ki v ogledalu ne vidijo svojega odseva. So samotarska bitja in živijo kot nomadi. Ne spijo v krstah, ker sploh ne spijo.
Filmska industrija te mitološke krvosese zaradi njihovega hladnega telesnega mika naravnost obožuje, še posebno očarani nad njimi so najstniki.
Režiser švedskega mladinskega filma Vampirska ljubezen Tomas Alfredson zgodbe o vampirjih razume kot lekcijo o pogumu, odraščanju in premagovanju osamljenosti. Prepričan je, da vampirske zgodbe govorijo manj o krvi in več o tem, kako se ljudje odzivajo na Neznano, na bitja, katerih ne poznajo.
Tudi ljubezen je ena takšnih neznank, ki jo začneš spoznavati v mladosti in ki pravzaprav vse življenje ostane nekaj, kar bi lahko imenovali izlet v neznano.
