V britanskem imperiju, kjer včasih sonce ni nikoli zašlo, so vladarji potrebovali veliko ur, da so vedeli, koliko kažejo kazalci njihovim podanikom po celotni zemeljski obli. Zdaj v imperiju sonce že kdaj pa kdaj zaide, vendar ima vladarka Velike Britanije – in Kanade, Avstralije ter še množice manj obsežnih ozemelj, razsutih po svetu – Elizabeta II. še vedno kar tisoč ur.
Ker gre za prestižne urarske umetnine, jih seveda ne poganjajo baterije, ampak jih je treba navijati. In ker ni pričakovati, da bo svoje ure navijalo veličanstvo, iščejo poklicnega navijalca oziroma kraljevega horološkega konzervatorja, kakor mu pravijo uradno.
Za 31.000 funtov na leto, kar znese 37.000 evrov, bo kraljevi horolog odgovoren za vse ure v lasti kraljeve družine, od stolpnih do žepnih, v vseh njenih palačah in gradovih. Poleg navijanja bo njegova skrb tudi to, da bodo vedno natančno kazale čas, kar bo moral redno preverjati, opravljal bo redno vzdrževanje mehanizmov ter manjša popravila. Menda najzahtevnejši podvig čaka kraljevega navijalca ur vsako leto marca in oktobra, ko se ura prestavi na letni oziroma zimski čas in je treba ponastaviti nepregledno zbirko časomerov.
Tiskane izdaje
