Tiskane izdaje
Krog označuje popolnost, celovitost, enost. Spremlja nas vsepovsod. Življenje je gibanje, ki poteka v krogu. Za dežjem posije sonce, za soncem pride dež, za nočjo dan in nato spet noč. Iz staroindijskega jezika sanskrt se je beseda mandala, ki pomeni krog, razširila po vsem svetu. S temi krogi s posebnimi učinki se pri nas že več kot petnajst let ukvarjata naši sogovornici Vanda Omejc in Gabrijela Železnik.
Spoznali sta se leta 1998, ko sta potovali v Indijo, pove Vanda. Srečanje je zaznamovalo njuno življenjsko pot. Tega nista načrtovali, zgodilo se je samo od sebe, kot vse »prave« stvari. Na poti sta si izmenjali življenjske izkušnje in znanje. Tudi po vrnitvi sta se srečevali, združevali darove ter s skupnimi močmi in sodelovanjem začeli predstavljati svoja notranja odkritja.
Izrazni medij, ki sta si ga izbrali, so mandale. Že leta 2001 sta priredili njihovo prvo razstavo v Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani in izdali prvo knjigo in pobarvanko mandal. Doslej se je med njunim skupnim delovanjem nabralo več kot 30 razstav, izdane knjige in pobarvanke.
Gabrijelo je že rana mladost pripeljala v izkušnje z energijami, razmišljanje o pomenu in smislu življenja, tako se je zgodaj usmerila v raziskovanje alternativnih znanosti. »Od nekdaj so me zanimale energije. Nisem verjela, da je življenje zgolj to, da se rodiš, skrbiš za družino, opravljaš službo, nato pa kar umreš in odideš v nič. Raziskovala sem, iskala višji smisel ... Že kot otrok sem pogosto risala krožne vzorce. Ko sem spoznala Gabrijelo in prišla v stik z indijsko ezoterično literaturo, sem se poglobljeno srečala z mandalami in našla veliko odgovorov,« razlaga Vanda.
Osebne zgodbe o učinkih
Njuna dela navdušujejo otroke, mladostnike in odrasle. Mandale ustvarjata skupaj, in sicer tako, da Gabrijela nariše vzorec na papir, Vanda pa nato podloži vzorec pod steklo in ga pobarva s čopičem z nešteto barvnimi pikicami. Na koncu oblikujeta sporočilo v obliki verzov, ki ga zapišeta na zadnji strani in razloži pomen mandale. »Z mandalami želiva ljudem pomagati pri sproščanju, vzpostavljanju ravnovesja in prebujanju zavesti,« pravita. Poslanstvo mandal je, kot dodajata, v srca znova priklicati mir, radost, veselje in ljubezen.
V sobi, kjer smo se srečali, je bilo kljub temačnemu dnevu zaradi nenadne nevihte prijetno in svetlo. Pogled obiskovalca se takoj ujame na uokvirjenih mandalah na stenah, različnih barv in vzorcev, ki vse izhajajo iz ene osrednje točke. Šele od blizu se izkaže, da so sestavljene iz barvnih pikic – krogcev v krogu. Sprva se oči sprehajajo od ene do druge, nazadnje se ustavijo na eni. To je tista, ki vsebuje energijo oziroma sporočilo, ki ga v nekem trenutku posameznik najbolj potrebuje, razloži Gabrijela.
S fotografom sva si izbrala vsak svojo in po navodilih sogovornic pogled za nekaj minut usmerila v središče mandale. Misli so se zaustavile, barve so se zabrisale in sredi delovnega ritma sva se povsem umirila. Nato sva sliki obrnila in prebrala na roko napisani sporočili na zadnji strani. Sredi številnih obveznosti je bila to zanimiva izkušnja tudi za človeka, ki v duhovnih vodah nista ravno doma.
Po mandale prihajajo k njima ljudje z različnimi motivi. Nekateri poznajo njihov globlji pomen, drugi jih občudujejo kot umetniška dela – in tudi ti se pogosto začudijo nad njihovim učinkom. Ustvarjalki poznata veliko zabavnih, tudi pretresljivih osebnih zgodb o učinkih. Neki gospod je, denimo, poročal o presenetljivih obratih, ki jih je podoba mandale sprožila v njegovem domu. En teden je bilo zelo burno, je povedal. Z ženo sta se začela pogovarjati o ločitvi, a nazadnje se je vse uredilo.
Smisel in red
»Opazovanje mandale nas navdaja z vedrino, občutkom, da je življenje spet dobilo smisel in red. Učinek je dvojen – ohranja psihično stabilnost ali jo obnovi. Kot vir duhovne pomoči so mandale sestavljene iz različnih likov, znakov, simbolov, figur in imajo več dimenzij. Krog se širi in razvija iz osrednje pike. Vse točke krožnice se združijo v središču kroga, ki je njihov začetek in konec. Povezane barve, geometrične oblike in simboli nas povezujejo s svetom in nam odkrivajo pot do sebe. V celoto povezana različnost odpira pot do notranje harmonije in vzbuja pozitivna notranja čustva. Sestavljene so tako, da se enakovredno povežeta leva in desna polovica možganov, naš racionalni in intuitivni del,« razloži Gabrijela.
S pomočjo mandal lahko postopoma najdemo pot do samega sebe in spoznamo, kdo smo, zakaj smo tu in kakšna je naša naloga v življenju. Ravno časi, kakršni so zdaj, terjajo, da ponovno najdemo mir in harmonijo v sebi in v družbi, da ju širimo, sta prepričani sogovornici.
Ko malo za šalo in malo zares vprašam, ali bi bilo smiselno razdeliti mandale našim pomembnejšim politikom, zatrdita, da bi to gotovo marsikaj premaknilo, seveda če bi jih sprejeli in se z njimi ukvarjali. Vsak bi dobil takšno, da bi poskrbela za njegovo ravnovesje in dopolnila to, kar mu manjka.
Mandala je bila že od nekdaj osnovni simbol pri koncentraciji, meditaciji, kontemplaciji, osebnostnozrelostnem procesu, zaščiti in zdravljenju. Načini meditacijskega poglabljanja so različni, tako kot tudi religijske, kulturne in filozofske okoliščine. Skladne barve in urejena oblika spodbujajo opazovalca, da začne nezavedno iskati lastno središče.
Mandale so povsod
Mandale lahko rišemo, barvamo ali zlagamo iz kamnov, peska ipd. V Indiji, Nepalu in Tibetu imajo obredno funkcijo. Najbolj znane so peščene, ki jih izdelujejo tibetanski budisti, da bi povezali vse ljudi na svetu. Na to nalogo se pripravljajo več let, izdelujejo pa jih nekaj dni. Z barvnim peskom iz poldragih kamnov izrišejo harmonično kompleksno sliko. Ko je končana, prah pometejo v reko ali na zemljo, kar ponazarja minljivost in nenavezanost na materijo. S podobnim namenom so peščene mandale izdelovali Indijanci severnoameriškega plemena Navajo.
Toda mandal ne poznajo samo na Vzhodu in Zahodu, tudi v našem prostoru so pogoste – le zavedamo se jih ne, opozorita Gabrijela in Vanda. Najdemo jih povsod. Lahko so školjke, cvetovi, snežinke, oko, prerezana pomaranča ali deblo ... Posnemali so jih v arhitekturi, gradbeništvu in umetnosti. Znani primeri so okrogla poslikana cerkvena okna, keltski labirinti, taoistični simbol jin-jang.
Učinke mandal so preučevali in priznavali mnogi umetniki in misleci, tudi švicarski psiholog Carl Gustav Jung, ki je podobi mandale pripisal simbolično predstavitev psihe, katere bistvo nam je neznano. Poudarja, da se te podobe uporabljajo za utrjevanje notranjega bitja ali za spodbujanje poglobljene meditacije. Mandalo je definiral kot prikaz nezavednega jaza in jo uporabljal za odkrivanje emocionalnih motenj ter za ponovno vzpostavljanje celovitosti osebnosti. Jung se je z njimi srečal, ko je bil sam v osebni krizi, potem ko je prenehal sodelovati s Sigmundom Freudom.
