Tiskane izdaje
Bilo bi nenevadno, če v dobi, ko družina lahko močno obogati le z izpostavljenjem in nenehnim poudarjanjem svojega videza, kot so Kardashian, ne bi vplivalo tudi na reprezentacijo moških v povezavi s potrošništvom.
Pogosto se piše o tem, da so ženske in zdaj že predšolska dekleta tarča idealiziranega videza, ki nas spremlja na vsakem koraku. Saj so že igrače za otroke pogosto narejene tako, da zahtevajo »sledenje modi«. Vendar skorajda povsem enako velja tudi za moške.
Če je idealizirani svet telesnih podob v svet žensk vstopil prek mode, imata pri moških večji vpliv šport in agresivna poplava pornogafije na internetu. Torej šport (sport) in pornografija (porno) vodi v besedno skovanko spornoseksualnost, ki je po mnenju opisovalca moškosti v sodobnosti Marka Simpsona nov trend.
Težko bi rekli »nov«, kajti že od grških olimpijskih iger in tedanjega erotikona lahko opazujemo spreminjanje vizualnih reprezentacij moških (ne glede na seksualno orientacijo) in z njim veliko bolj izmuzljivega in kulturno pogojenega pojma »moškosti«, ki ni (le) biološka lastnost, temveč družbeno pogojeno utelešanje.
Zakaj spornoseksualci?
Kot trdi Mark Simpson, je ključ za razumevanje metroseksualcev in njihove nove različice potrošništvo. Vzdrževanje urejenega in izoblikovanega videza namreč zahteva veliko časa, denarja in navse zadnje tudi produktov. Moški pa tako kot ženske postanejo subjekt poželenja. Ne le zaradi svojega družbenega statusa, temveč zaradi svojih mišic, pričeske, tatujev in športnih uspehov. Svojo moškost pa lahko potrjujejo tudi z »naključnim« pornografskim posnetkom, ki kroži po internetu.
Spornoseksualci so sodobni gladiatorji potrošništva, ujeti med telovadnico, selfije in razkazovanje svoje spolne moči. Simpson meni, da je njihovo telo postalo produkt, ki ga primerjajo in ocenjujejo ter tržijo predvsem s pomočjo spleta. Za spornoseksualca, ki uteleša pornografsko in športno dimenzijo, je razglasil nogometaša Daniela Osborna.
V čem se spornosekualec razlikuje od metroseksualca? V tem, da se manj ukvarja z razkazovanjem svojih oblek in bolj z razkazovanjem svojih mišic ter športnih in spolnih potencialov.
Kaj je moškost?
Kaj je moškost, ni le vprašanje mutirajočih najstnikov, ki iščejo svojo spolno in družbeno identiteto, temveč tudi pomembno akademsko področje raziskovanja. Moškost je močno raztegljiv in izmuzljiv koncept, ki je odvisen od cele vrste dejavnikov. Ničesar ni mogoče vzeti za definicijo, saj se ta spreminja glede na družbeno ideologijo o tem, kdo in kako je moški. To so namreč lahko tudi ženske.
Danes na koncept moškosti manj vplivata Cerkev ali država, bolj pa priročniki za samopomoč, popkultura in psihoanaliza. Ženske naj bi po Fruedu moškim »zavidale penis« že v otroštvu. Tudi zato je feminizem posegel v razumevanje koncepta ženskosti, tako kot so gibanja za pravice homosekusalcev zaznamovala razumevanje moških. Vsi se seveda ne strinjajo z razvojem dogodkov, zato so nastale tudi knjige, kot je Jezni beli moški (Angry White Man) sociologa dr. Michaela Kimmela.
Kakorkoli pogledamo, so še danes posledice tisočletnega patriarhata kljub vsemu več kot očitne. Zanimivo pa je morda še to, da je vojaštvo pogosto predstavljeno kot vrhunec ustvarjanja identitete moškosti. Vendar, kot piše Clare Makepeace, je šele s prvo svetovno vojno postalo izključno moško sobivanje pravilo. Pred tem vojaki večinoma niso živeli izolirani od žensk in družin, niti niso bili izpostavljeni kot eden od pomembnih temeljev identitete naroda.
Torej zdaj to, da gre moški »v vojsko«, ne pomeni tega, kar je pomenilo pred dvajsetimi leti. Danes so odločilne mišice in žoga. Vendar, če kaj zagotovo lahko rečemo o definiciji moškosti, je to, da se bo zagotovo (kmalu) spremenila.
Na srečo pa vsi − tako moški kot ženske (v katerikoli definiciji) želimo isto: srečno družino, dobro partnerstvo in službo. Kakšno vlogo imajo pri uresničevanju teh ciljev fotogenične mišice, pa si lahko vsak predstavlja ali preizkusi sam.
