Tiskane izdaje
Zgodba o slovenskem volku Slavcu, ki je odtaval v Italijo in našel Julijo, je dobila epilog. Nadzorne kamere v regionalnem parku Lessinia so zaznale volčja mladiča, stara približno štiri mesece. Portal L'Arena.it.re poroča, da ni dvoma o potomcih omenjenega volčjega para.
V regionalnem parku Lessinia, nedaleč od Verone v Italiji, so opazili dva volčja mladička. Nadzorne kamere so ju posnele 7. avgusta. Na videoposnetku je videti, kako mladička tečeta drug za drugim, nato izgineta iz dosega kamere, na koncu pa je na kratko mogoče videti tudi njuno volčjo mamico Julijo, ki jo strokovnjaki prepoznajo po črni črti na desni sprednji nogi. Po mnenju poznavalcev iz združenja pri projektu SloWolf gre za zgodovinski dogodek na svetovni ravni, saj sta Slavc in Julija ustvarila prvi nov trop na tem območju Evrope. Njuna ljubezen je torej po več kot 150 letih združila dva tropa volkov.
Čez drn in strn do ljubice
Pri SloWolfu zgodbo volčjega para spremljamo že dolgo. Znano je, da se je Slavc rodil v slovensko-hrvaškem tropu Slavnik. Ko je bilo samcu tri leta, je 19. decembra 2011 zapustil rodni trop. »Odpravil se je na Hrvaško, od tam v Italijo, prečkal je Ljubljansko kotlino in se mimo Brnika odpravil čez Karavanke proti severu in v dobrih desetih dneh prišel do Celovca, od tam pa se je napotil še v Salzburg. Preplaval je Dravo, dvakrat prečkal Alpe. Po dobrih dveh mesecih, natančneje 4. februarja 2012, je prešel mejo z Italijo nedaleč od Cortine d'Ampezzo, vmesni postanki so bile še alpske doline zahodno od Belluna, nižinski del Benečije, konec lanskega marca pa je prišel do Parca Naturale Regionale della Lessinia, kjer se je ustalil. Očitno se je odločil za milo podnebje okoli Gardskega jezera, približno 180 kilometrov zračne razdalje od teritorija svojega rodnega tropa. Tam je spoznal Julijo,« med drugim lahko preberemo na uradni spletni strani SloWol, na kateri raziskovalci projekta ocenjujejo, da je Slavc na poti do svoje Julije premagal več kot 1500 kilometrov.
Stroka je bila zaskrbljena
Julija je volkulja, ki izvira iz italijansko-francoske populacije volkov. »Ta populacija šteje približno 800 volkov in je razširjena od juga Apeninskega polotoka do Apeninov in Zahodnih Alp v Franciji, od koder v zadnjih letih dosegajo že tudi mejo s Španijo v Pirenejih,« smo izvedeli pri SloWolfu.
Avgusta lani je kazalo, da se bo zgodba odvila precej drugače. V bližini italijanskega naravnega parka so namreč našli truplo mrtve volkulje, ki naj bi bila nezakonito ubita. »Ko smo že mislili, da se je volčja zgodba končala tako tragično kot zgodba o Romeu in Juliji, se je izkazalo, se je na srečo izkazalo, da temu le ni tako. Genetske analize so pokazale, da najdena mrtva volkulja ni bila Julija,« so povedali predstavniki projekta SloWolf. V ameriškem laboratoriju so bile pozneje namreč opravljene dodatne genske analize mrtve volkulje. Slavc in Julija sta bila tako še vedno srečna skupaj, v naravnem parku Lessinia so ju ujeli v fotografski objektiv lani pozimi.
Slavc brez ovratnice
Tudi o domnevno ovdovelem Slavcu takrat ni bilo več nobenega sledu. Zasledovalci so kaj hitro ugotovili, da mu je verjetno odpadla telemetrična ovratnica. Tako kot vse druge, ki so bile nameščene na volkove v Sloveniji, je bila tudi Slavčeva opremljena z mehanizmom za samodejno odpadanje, ki se sproži po dobrem letu delovanja, da volk ovratnice, ki zaradi izpraznjene baterije neha pošiljati podatke, ne nosi po nepotrebnem.
Na srečo so strokovnjaki pri projektu SloWolf od kolegov iz Italije dobili sporočili, da so zaposleni iz regionalnega parka Lessinia v svežem snegu našli volčje sledi. Lokacija se je ujemala z GPS-podatki, ki jih je nazadnje še poslala Slavčeva telemetrična ovratnica. Sledi so pripadale dvema volkovoma, ki sta se skupaj gibala, kar je bil zanje dokaz, da je Slavcu uspelo najti sovrstnika v Italiji. Takoj so sklepali, da gre za samico. »Toda, takrat še nismo vedeli, ali sta se volkova tudi parila. Navadno parjenje med volkovi v Sloveniji vrhunec doseže februarja, mladiči pa se potem skotijo aprila,« smo izvedeli pri Slowolf.
Pri nas približno 50 volkov
Slovenski očka Slavc (v nekaterih zapisih tudi Slavko, ker izvira iz Slavnika) je sicer del širšega evropskega projekta SloWolf, v okviru katerega je bilo pri nas več volkov opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, ki raziskovalcem omogočajo neposredno sledenje živalim. Novica o njegovem pohodu je tedaj precej odmevna v medijih in v javnosti. Poročali smo, da je žival v hudih snežnih razmerah pozimi 2011/12 prepotovala približno po deset kilometrov na dan, vendar strokovnjaki trdijo, da je za volkove Slavčeve starosti povsem običajno, da se veliko gibljejo in raziskujejo.
Strokovnjaki v projektu SloWolf, ki bo potekal še do konca letošnjega leta, so od poletja leta 2010 do poletja leta 2011 analizirali genetske vzorce slovenskih volkov in ugotovili, da je v tem obdobju v naših gozdovih med 39 do 50 živali te vrste. Cilj projekta je dolgoročno ohranjanje populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov v Sloveniji in tudi izboljšanje njihovega sobivanja z ljudmi.
