Narava nam daje čaj, vodo, sonce in tudi mavrico

Izvir, Potoček, Studenček in Kapljica so imena enot, ki delujejo pod okriljem otroškega vrtca Rogaška Slatina. Zelo so zgovorna. Povedo, da tamkajšnje vzgojiteljice želijo otrokom na čim bolj aktiven in zabaven način približati okoljsko vzgojo, ki je temelj trajnostnega razvoja.

Železo je treba kovati, dokler je vroče, otroke pa ustrezno vzgajati, dokler so dojemljivi in odprti za vplive. Tako so že pred osmimi leti razmišljali v vrtcu Rogaška Slatina in danes so lahko vzor podobnim institucijam v vsej Sloveniji. Ravnateljica vrtca Metka Fenko: »Ko so ekološke teme postale aktualne tudi v našem prostoru, smo se zavedeli, da bo res treba nekaj narediti, če si želimo ohraniti naš planet. Vedeli smo, da se spreminjanje odnosa do okolja začne v družini in v vrtcu. Mi nimamo vpliva le na 450 otrok, ampak še na prav toliko mater, očetov, dedkov, babic, tet in še koga. Vse te je vredno okoljsko nagovoriti in prav je začeti pri predšolskih otrocih, saj je to še kako koristna naložba. Pripravili smo strokovni program, pred tremi leti pa smo se še uradno priključili organiziranim dejavnostim, ki jih izvaja program ekošola.«

S sistematičnim delom so leta 2012 pridobili mednarodni certifikat, zeleno zastavo in naziv ekovrtec. »Seveda smo na to zelo ponosni. Predvsem pa na to, da nam je že uspelo otrokom privzgojiti zdrav življenjski slog, da čutijo naravo v vsej njeni lepoti in razsežnostih, da glasno razmišljajo, zakaj jo je treba varovati in spoštovati,« je povedala Metka Fenko.

Poleg tega, da se vrtičkarji iz Rogaške Slatine s svojimi družinami vključujejo v vseslovenske akcije, kot sta Očistimo Slovenijo v enem dnevu in Star papir za novo upanje, zbirajo še odpadne tonerje, zamaške, s tem pa ekološki dodajajo noto humanosti. Otroci in vzgojiteljice iz vseh enot so se s podpisom zavezali tudi k spoštovanju ekobontona vrtca, s katerim spodbujajo k racionalni porabi elektrike, vode, papirja in k ločevanju odpadkov. Zgodi se, da zdaj otroci pogosto učijo odrasle.

Odločni ekodetektivi

V enoti Potoček so tudi nas poučili o ekobontonu. Šli so celo tako daleč, da mali ekodetektivi po vsem vrtcu, v igralnicah, garderobi, celo v pralnici, preverjajo, ali so luči ugasnjene, ali kje teče voda, ali je morda v kakšni igralnici prižgan radio, ali je kdo vrgel odpadek v napačen zbiralnik. Kako imajo organizirano ekodetektivsko službo? »Vsi to počnemo. Poglej, tukaj imamo obeske. Svoja imena smo napisali nanje in sami narisali piktograme. Po vrtcu gledamo, ali otroci in vzgojiteljice varčujejo z elektriko, vodo in papirnatimi brisačami,« je pojasnila Nika. Gal jo je dopolnil: »Če ne ravnajo prav, dobijo rdečo piko. V igralnici imamo seznam. Vidiš, če igra radio, a v sobi ni otrok, dobijo malo rdečo piko pa še opozorimo jih, da so ravnali narobe. Ampak več je zelenih pik. To pomeni, da ugašajo luči in zapirajo vodo. Da bi jih spomnili na to, smo k stikalom, pipam in brisačam povsod nalepili sličice, ki jih opozarjajo na varčnost.«

Pri umivanju rok zaprejo vodo, ko si jih milijo, enako, ko ščetkajo zobe. Potem vsakdo vzame le en košček papirnate brisače iz rolice in jo po uporabi vrže v označen smetnjak. Zavzeto ugašajo tudi luči. »Včasih so kar preveč zagreti. Tudi če je zjutraj še temno ali oblačno, vztrajajo, naj varčujemo z elektriko,« je povedala vzgojiteljica Dragica, ki je petletnikom vcepila občutek za red in čistočo. Gal je bil spet zgovoren, ko je pokazal na risbici, obešeni na steno: »Poglej, tukaj imamo narisanega Smetiškota, tu pa Čistkota. Smetiško ima vse nastlano, mi pa se trudimo, da bi bili podobni Čistkotu.«

Ema je prevzela razlago pomena zabojčkov za ločeno zbiranje odpadkov: »V zelenega dajemo samo robčke in brisačke, v rumenega gre plastika, tja vržemo plastenke od soka in slamice, v modrega pa papir.«

Ni kaj, ločevanje odpadkov jim gre odlično. Kako pa je treba sicer skrbeti za naravo? »Odlično,« se je odrezal Martin. »Ne smemo metati odpadkov,« ga je dopolnila Eva, Nika pa dodala: »Če pa so v naravi, jo moramo očistiti.« Zakaj je skrb za naravo pomembna? Gal: »Da bo vesela, da ne bo umazana in žalostna.« Ema: »Da lahko dihamo svež zrak.« Martin: »Da se živali ne poškodujejo in da se mi pri hoji ne zagozdimo v kakšno vejo.« Staš: »Ko smo na igrišču, vzamemo v roke metle in grablje in vse počistimo. Nika: »Tudi doma čistimo. V svoji sobi pa še v kopalnici in kuhinji. Včasih nam pomagajo starši.«

Za čisto kri

Starši pa jim pomagajo tudi pri oblikovanju vrtičkov v vrtcu. Enega imajo tudi v Potočku. V kotu pod veliko vrbo. Otroci se pohvalijo, da so jo vzgojili sami: »Posadili smo eno vejico, potem pa smo pridno zalivali in zraslo je drevo.« Očetje so jim pripravili gredice, potem pa so z bližnjih travnikov prinesli zdravilne rastline in jih posadili v zrahljano zemljo.

Skupina fantov, Luka, še en Luka, Lukas in Maren, se je ponudila za vodnike. »Tamle na prvi gredici smo posadili trobentice,« je pokazal prvi Luka, drugi pa je dodal: »Trobentice so zelo zdrave, ker čistijo kri.« Maren: »Iz njih lahko naredimo trobentično vino.« Lukas: »Glej, zraven smo posadili male marjetice. Tudi te so zdrave, ker čistijo kri. Luka, pusti jagode! Komaj je ena zrasla, ti pa jo trgaš!« Luka je pojasnil: »Če bi jih bilo več, bi lahko iztisnili sok. Je zelo zdravilen.« Drugi Luka: »Tamle imamo pa ivanjščice. Lahko jih naberemo tudi na travniku. Damo jih v vazo. Pa še zdravilne so. Čistijo kri.« Skupaj se prebijemo naprej do gredice s trpotcem. Tudi ta čisti kri? »Jaz vem, za kaj je trpotec dober,« se je ponudil prvi Luka: »Za rane!« Drugi ga je dopolnil: »Ja, pa za kašelj.« Lukas: »Če si kdo kaj poškoduje in mu teče kri, pridemo sem, odtrgamo list trpotca in mu ga damo na rano. Takoj je dobro! Bolje je, kot če nanjo damo plastičen obliž.« Naprej od trpotca raste rman. »Če koga boli trebušček, mu skuhamo čaj. Ampak prej moramo cvetove posušiti,« se je postavil drugi Luka, prvi pa je bil že pri drugi gredici: »Tukaj je navadni plešec. Našli smo ga pri stolpu.« Ta pa gotovo zdravi plešavost, sem se pošalila, pa so me fantje družno zavrnili: »Neee, za prehlad je dober.«

Na naslednji gredici je bil napis šentjanževka, ampak na njej ni bilo nič videti. »Se vam je posušila?« sem vprašala, prvi Luka pa: »Ne vemo še, ker je še nismo posadili!« Povabila sem jih naprej, pa so me ustavili. »To ni več naše. Te gredice so od druge skupine. Mi imamo tudi vsak svoj dnevnik, kjer se vidi, kako rastline rastejo. Poglej, tukaj smo nalepili fotografijo trobentic,« je listala po zvezku Ana in dodala: »Vidiš, tukaj pa je nalepljen cvet regrata. Če bi ga pustili, bi nastala regratova lučka.«

Fante je izrinila skupina deklic. Zala: »Regrat je zdravilen. Jemo ga v solati. Lahko bi naredili tudi regratovo vino. Zadnjič smo v vrtcu iz njega naredili med. Zdaj ga jemo za zajtrk. Nabrali smo sto cvetov.« Nina je dodala: »Še malo več. S travnika smo jih prinesli v košarici. Tudi za čaj je regrat dober.«

Zdravilni čajčki

Za čaj pa so dobra tudi vsa zelišča, ki jih na svojem prikupnem vrtičku gojijo otroci iz enote Studenček. Lariso, Ano, Patricijo, Zojo in Ožbeja smo zmotili ravno, ko so smukali liste melise. »Pozimi bomo iz njih kuhali čaj,« je povedala Larisa. Kako pa pomaga melisin čaj? »Če kašljamo ali če smo prehlajeni. Listke najprej posušimo, potem pa jih poparimo z vodo,« je poznavalsko povedala Zoja. »Tudi meta je dobra za čajček. Zelo lepo diši,« je poudarila Maša, ki je obirala liste pri drugi rastlini in jih ovohavala. Patricija: »Tole so pa kamilice. Tudi te cvetove posušimo za čaj. Pijemo ga, ko smo prehlajeni, če nas zebe.« Ožbej je pristavil: »Pa tudi poleti, če nas boli trebuh.«

Ponosno so pokazali še, kje so posejali peteršilj, timijan in kje posadili drobnjak. Na naslednji gredici smo skupaj našli dobro misel. Je dobra za razmišljanje? »Ne, cvetove damo v čaj, liste pa v zelenjavno juho,« je povedala Ana in pokazala še stevijo, citronko, ognjič in materino dušico. Kako otroci skrbijo za te rastline? »Pazimo, da jih ne pohodimo,« se je potrudil Ožbej, Larisa pa dodala: »Tudi zalivamo jih, da so večje, če ni dežja.« Zoja: »Zelo dobro skrbimo za naravo.« Ana: »Narava pa nam daje čaj, zelišča, čisto vodo, svež zrak pa sonce, dež, veter in tudi mavrico.«

S ponosom so pokazali še, kako naravno, na soncu, sušijo zelišča, jih shranjujejo v lično okrašene steklene posodice, potem pa v zeliščnih kotičkih po igralnicah čakajo, da bodo iz njih skuhali okusne in zdravilne čaje. »Že več let nismo kupili čaja v trgovini. Vse vzgojijo, naberejo in pripravijo otroci sami. S tem imajo veliko veselja. Zdaj, ko je sezona bezga, smo že nabrali veliko zalogo za zimo. Nekaj ga sušimo za čaj, iz večjega dela pa smo skupaj naredili sok,« je povedala vzgojiteljica. Otroci so medtem rahljali zajetno nabirko bezgovega cvetja.

Kuharice v vrtu

Da so v sožitju z naravo vsi zaposleni v vrtcu Rogaška Slatina, so dokazale tudi kuharice v enoti Izvir. S solato, redkvicami, peteršiljem, korenjem in drugimi vrtninami so zasadile vrtiček ob stavbi. Ravno ko smo jih obiskali, sta dve pulili redkvice: »Otrokom jih bomo za kosilo ponudili na solati. Zakaj ne bi jedli zdravo? Samo malo dobre volje je treba, nič drugega!«