Nova odkritja o eksoplanetu

Kaj se skriva za GJ 1214b? Če bi na njem pristali, bi se znašli v vroči vodi.

Objavljeno
02. marec 2012 17.09
Silvestra Rogelj Petrič, Znanost
Silvestra Rogelj Petrič, Znanost

GJ 1214b je oznaka, za katero se skriva eksoplanet. To je planet, ki ne kroži okoli Sonca, pač pa okoli neke druge, rdeče zvezde pritlikavke 40 svetlobnih let daleč od nas.

Astronomi so ga odkrili že decembra 2009, a šele te dni so jim – presenečenim – posnetki z vesoljskega teleskopa Hubble razkrili, kakšen je. Presenečenim zato, ker so posnetki tega planeta v času, ko se je znašel pred svojo zvezdo, pokazali, da je to povsem nova vrsta planeta.

Ni podoben nobeni od treh oblik planetov v našem osončju in tudi planetom iz drugih osončij ne, vsaj kolikor jih poznamo zdaj. Kot so ugotovili raziskovalci s harvardskega Smithsonianovega centra za astrofiziko, planet GJ 1214b ni sestavljen pretežno iz kamnin, kot je naša Zemlja, iz plinov, kot sta Jupiter in Saturn, in tudi ne iz ledu, kot je Uran, pač pa iz vode in je obkrožen z gosto paro.

Znanstveniki so tako z GJ 1214b odkrili nov tip planeta iz tujega osončja, večjega od naše Zemlje in manjšega od Urana, ki ga je vodja raziskave na omenjenem centru Zachory Berta označil za »uparjeni vodni svet«.

Astronomi so doslej odkrili že več kot 700 planetov zunaj našega osončja, 2300 pa jih imajo ugledanih. To pomeni, da morajo njihov obstoj še potrditi z nadaljnjimi opazovanji.

Med prvimi so astronomi odkrili takega, ki je po teži in gostoti podoben stiroporu, pa tudi takega, ki ima podobno gostoto kot železo. Odkrili so tudi nekaj takih, ki krožijo okoli dveh zvezd.

Toda nobeden od doslej odkritih ni podoben GJ 1214b.

GJ 1214b kroži v ozvezdju kačenosca. Od nas je oddaljen 40 svetlobnih let. Njegov premer je 2,7-krat tolikšen, kot je premer Zemlje. Čeprav ga sestavlja pretežno voda, je po ocenah znanstvenikov sedemkrat težji od našega planeta.

Svoje sonce, rdečo zvezdo pritlikavko, obkroža na razdalji dva milijona kilometrov. Znanstveniki zato ocenjujejo, da je temperatura na njegovi površini 230 stopinj Celzija. Torej je ta planet prevroč, da bi na njem obstajalo življenje, kot ga poznamo mi.

Kako so ugotovili, da večino planeta sestavlja voda? Že kmalu po njegovem odkritju so znanstveniki začeli domnevati, da je njegova atmosfera verjetno sestavljena pretežno iz vode, vendar o tem niso bili prepričani.

Zdaj pa jim je Hubblova kamera WCF3 pomagala razbliniti dvome. Ko je planet GJ 1214b posnela med njegovim potovanjem pred svojo zvezdo, so znanstveniki lahko določili sestavo njegove atmosfere na podlagi tega, kako je ta filtrirala svetlobo zvezde.

»S Hubblovo kamero smo izmerili infrardečo barvo sončnega zahoda na tem planetu. Prav te meritve so nagnile jeziček tehtnice v prid tezi o atmosferi iz vodne pare,« je v spletni izdaji revije Astrophysical Journal zapisal Zachory Berta.

Ko so astronomi ugotovili, kolikšni sta masa in velikost GJ 1241b, so lahko izračunali tudi njegovo gostoto. Ugotovili so, da znaša dva grama na kubični centimeter.

Torej nekoliko več od vode, katere gostota znaša en gram na kubični centimeter, in precej manj od gostote naše Zemlje. Ta znaša 5,5 grama na kubični centimeter.

Na podlagi teh podatkov astronomi domnevajo, da je na površju GJ 1214b precej več vode, kot je ima naša Zemlja, in bistveno manj kamnin.

»Visoke temperature in visoki pritiski morda ustvarjajo eksotične materiale, kot so na primer vroč led in superfluidna voda, torej snovi, ki so za naš svet in naše vsakdanje izkušnje nekaj povsem tujega,« pojasnjuje Zachary Berta.

GJ 1214b je verjetno nastal v večji oddaljenosti od svoje zvezde, kjer je bilo obilo vodnega ledu, in se nato že zdavnaj preselil na sedanjo lokacijo.

V tem času bi utegnil imeti tudi temperature, ki so bolj podobne temperaturam na našem planetu, ugibajo raziskovalci. Kako dolgo bi ta morebitna benigna faza trajala, pa jim ni znano.

Ker je GJ 1214b tako blizu naše Zemlje, je enkraten kandidat za nadaljnje raziskave z instrumenti, ki jih utegnemo razviti v prihodnosti.

Astronomi si že zdaj veliko obetajo od Nasinega novega teleskopa Jamesa Webba, ki ga bodo poslali v vesolje leta 2018. Upajo, da jim bo še bolj razkril pogled v atmosfero nenavadnega GJ1214b.