Tiskane izdaje
Primer orke Morgan, ki že tri leta in pol ždi v ujetništvu – njen zadnji »dom« je vodni park Loro na Tenerifu – je sredi tedna obravnavalo drugostopenjsko sodišče v Haagu na Nizozemskem. Kranjski veterinar Tilen Klevišar, ki se je s skupino zagovornikov izpustitve tega morskega sesalca udeležil razprave, je povedal, da bo sodišče čez šest tednov odločilo, ali bodo Morgan nazadnje lahko začeli pripravljati na izpustitev v Norveško morje.
Agonija orke se je začela poleti 2010, ko je osamljena zaplavala v Waddenovo morje. Tavala je v plitvini ob severozahodni obali Nizozemske, po predvidevanju najmanj 1200 kilometrov stran od doma, vsa shirana in zbegana. Rešili so jo člani delfinarija Harderwijk in ji nudili prvo pomoč ter jo nahranili. Po oceni je bila stara štiri leta, merila je 3,5 metra in tehtala 430 kilogramov ter kmalu dobila ime Morgan. »Najbrž jo je zapustila mama,« je sklepal Tilen Klevišar. Veterinar ima v Kranju veterinarsko-tehnološki center Caballus Carniolus, sicer pa sodeluje s tujimi olimpijskimi reprezentancami pri oskrbi tekmovalnih konj. Prek teh stikov je, kot je dejal, izvedel tudi za orko Morgan – za pomoč pri pripravi zdravstvenega poročila so ga prosili v fundaciji Osvobodimo Morgan.
Rešitev – v ujetništvo
Morganini dnevi v ujetništvu se po vseh pravilih ne bi smeli zavleči do danes, toda orka je naravnost v naročje ujetnikov zaplavala v času, ko je industrija začela ugotavljati, da potrebuje svežo kri za razplod živali, ki pritegnejo pozornost številnih obiskovalcev in prinašajo lep zaslužek. Poleg tega je bila, kot je že pred časom poročal Reuters, po več kot 60 letih prva orka, ki so jo našli živo v nizozemskih priobalnih vodah.
V delfinariju na Nizozemskem so poskrbeli, da si je opomogla, vendar je v njihovih prostorih, narejenih za delfine, niso mogli obdržati. Kmalu so tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s proučevanjem kitov ubijalcev, začeli opozarjati, da je čas, da se Morgan vrne v svoje naravno okolje. Toda v delfinariju so to možnost zavrnili in pojasnjevali, da je še premlada, da potrebuje pomoč pri hranjenju in da se sama v širnem morju ne bi znašla, hkrati pa so jo začeli učiti trikov in trenirati ter jo kljub dogovoru, da ne bo postala del šova, že po dveh mesecih tudi razkazovati javnosti. Takšne orke so po besedah Klevišarja vredne okoli šest milijonov evrov (v Loro parku menda samo za najem štirih ork plačujejo tri milijone na leto), zato je interes, da ostane v ujetništvu, velik.
Skupina zagovornikov izpustitve orke je zato ustanovila omenjeno organizacijo Osvobodimo Morgan. Sestavili so skupino strokovnjakov, ki je pripravila program rehabilitacije in postopne izpustitve, med katerim bi se žival ponovno integrirala v svoje okolje. Klevišar je pojasnil, da bi ji uredili nekakšno vodno zajetje na norveški obali, nad njo bi bedeli trenerji, ki bi jo spet naučili loviti hrano. Za izpustitev orke si je začela prizadevati tudi združba sedmih organizacij pod imenom Koalicija za orko. Medtem ko so se Morganini podporniki borili za njeno svobodo, so na pristojnem nizozemskem ministrstvu odločili, da orko preselijo v vodni park Loro na Tenerifu.
Spomin na Keika
Do zdaj je najbolj znan primer izpustitve orke Keiko, zvezdnika filmov Free Willy. Keika so komaj leto starega ujeli leta 1979 blizu Islandije in ga prodali enemu izmed tamkajšnjih akvarijev, tri leta pozneje je dobil novega lastnika, Marineland Canada, kjer je zabaval spektakla željno občinstvo in začel kazati znamenja slabega zdravja. Potem so ga spet prodali, v Mexico City, vmes je postal filmski zvezdnik in takrat se je začela tudi akcija njegovega osvobajanja.
Ustanovili so fundacijo in zbrali sedem milijonov dolarjev, kolikor je stala gradnja zmogljivosti, kjer so mu poskušali povrniti zdravje in ga privaditi na življenje v divjini. Tja je zaplaval na začetku julija 2002, že leto in pol potem pa poginil, najbrž zaradi pljučnice. Čeprav so ga na svobodi videli plavati v skupini ork, je še iskal stik s človekom in tudi v svojih zadnjih dneh je priplaval v norveški zaliv Taknes. Slabih dvajset let po prvem delu Free Willy so posneli še dokumentarec o vidikih zgodbe, ki niso bili povedani (Keiko: Untold Story), pri New York Timesu pa so posneli video o kitu, ki se ni pustil osvoboditi.
Podobni pomisleki se pojavljajo pri načrtih za izpustitev Morgan, ki je zdaj dolga 4,7 metra in tehta več kot tono. V parku Loro opozarjajo, da se na svobodi ne bo sposobna vključiti v družbo drugih ork ali si ustvariti družine. Za orke so značilne tesne družinske vezi, saj živijo v nekakšnih matriarhalnih združbah. Morgan pripada (glede na raziskave DNA in dokaze, temelječe na akustični ustreznosti) norveški skupini ork; njihove družinske strukture sicer niso popolnoma raziskane, vsekakor pa so socialne enote precej stabilne.
Ni črno-belo
Klevišar pravi, da takšni pomisleki niso utemeljeni, predvsem pa je opozoril, da je Morgan rojena v naravi in da se v parku počuti kakor v zaporu. Čeprav tam zatrjujejo, da je lepo integrirana, posnetki, ki so jih naredili člani omenjenih organizacij, kažejo, da se v ujetništvu ne more vključiti med pripadnike svoje vrste. Odkar je prispela, so na njej menda prešteli več kot 300 raztrganin in ugrizov, kar pa ne vključuje ran, ki si ji jih je prizadejala sama. Razvila je namreč samouničujoče vedenje, kot je udarjanje ob betonski zid bazena ali grizenje trdih površin, s čimer si uničuje zobe in dlesni. Maja lani so v parku ugotovili še, da je zelo verjetno gluha. Tilen Klevišar je prvič poskušal priti do Morgan sredi novembra, a so mu v parku Loro preprečili pregled, zato je poročilo pripravil na podlagi na skrivaj posnetih fotografij.
Tilen Genov, predsednik slovenskega društva za morske sesalce Morigenos, je povedal, da je izpustitev ork, kakor je že pokazal primer Keika, sicer mogoča, vendar je težko zagotoviti uspeh. Ta je odvisen predvsem od tega, koliko je orka stara, in pri mladičih je osvoboditev lahko slaba izbira. »Zgodba nikakor ni črno-bela, čeprav so orke prav takšne,« je dodal, »toda ponavadi zahtevajo takšne akcije izpustitve veliko denarja, ki bi ga bilo morda bolje porabiti za ohranjanje populacij.«
