Polet: Računalniške igrice niso bav bav

Če otrok pač rad posega po tipkovnici, še ne pomeni, da bo zrasel v asocialnega zombija s preveliko telesno težo in visokim krvnim pritiskom.

Objavljeno
18. februar 2013 09.52
Aleš Kovačič, Polet
Aleš Kovačič, Polet
Danes med starejšo populacijo razsaja prepričanje, da moderna mladina nima nobenega odnosa do športa oziroma rekreacije. Niti - ali predvsem - skozi otrokovo osnovno zanimanje: igro s sovrstniki na prostem.

In potem je tu še cela plejada najrazličnejših strokovnjakov, od pedagogov, trenerjev, nutricionistov, pediatrov do sociologov in psihologov, ki ti lahko v nekajminutnem monologu predstavijo vso tragično življenjsko zgodbo o fizično statičnem in tudi socialno zavoženem mulcu, ki odraste v bolj ali manj zavrtega in bolehnega odraslega. Zombija, skratka. Ampak ali ne gre tu bolj za igro stereotipov, saj so razhajanja med svetom otrok in njihovih staršev nekakšna kulturna univerzalija?

Zakaj je tako in katere so dobre strani računalniških igric si preberite na Polet.si ali TUKAJ!