Tiskane izdaje
Gneča na ljubljanski obvoznici bo v soboto večja od običajne. Zasedli jo bodo pohodniki, tekači, kolesarji, mladi, stari ... vsi našteti bodo udeleženci 57. pohoda Ljubljana 2013, zasedena pa ne bo avtocestna obvoznica, ampak nekdanja »Pot spominov in tovarištva«, danes »le« še POT.
Odločitev o gradnji je padla konec leta 1941, graditi pa so jo začeli v začetku naslednjega leta. Razlog je bil enostaven: mesto Ljubljana, takrat še pod italijansko zasedbo, je postajalo vse močnejše v boju proti okupatorju. Edini način, da se upor prepreči oziroma upočasni, je bil popoln nadzor nad pretokom blaga in ljudi v prestolnico in iz nje. Če pa so hoteli biti učinkoviti, so morali mesto enostavno zapreti. Neprepustno. Kar je pomenilo, da se je Ljubljana spremenila v koncentracijsko taborišče, ki ga je obkrožalo 34 kilometrov bodeče žice, visoke do dva metra in široke do deset metrov, 206 zidanih utrdb in bunkerjev, stražilo ga je dobrih 1300 vojakov, na mejnih prehodih pa je delovalo še 400 karabinjerjev. Taborišče je delovalo 1171 dni, vse do dneva osvoboditve, 9. maja.
Bes in gnev Ljubljančanov nad zasedbo sta bila tako velika, da sta že v dneh takoj po osvoboditvi postala razlog, da je izginila večina žičnate ograde, bunkerji so bili porušeni, strelski jarki pa zasuti. Tudi traso, po kateri je potekala meja med znotraj in zunaj, je počasi začel preraščati plevel, poti so postajale neurejene, želja, da bi pozabili, je bila tako močna, da se z ostanki neprijetne zgodovine ni želel nihče ukvarjati.
Celoten članek preberite na www.polet.si ali kliknite TUKAJ.
