Tiskane izdaje
Ana iz Banjaluke, Jure iz Dubaja, sestrici Ajša in Kiki iz Belgije, Vesna iz Pariza, Clara iz Španije, Bolfenk iz Nizozemske, Filip iz Subotice, Anton iz Avstrije, Hana iz Hrvaške in Anja iz Makedonije. Tako so se predstavili otroci, ki smo jih obiskali med poletno šolo slovenščine v Tolminu. V družinskem krogu je vsi ne uporabljajo redno, zato radi izkoristijo priložnost, ki jo imajo v domovini prednikov med počitnicami.
Na letošnjem dvotedenskem taboru v Tolminu so Veselo šolo slovenščine, kot so jo neuradno poimenovali organizatorji v zavodu za šolstvo, kljub izjemni vročini dobro izkoristili. Igrico, s katero se bodo predstavili na sklepni prireditvi za starše, so nam za vajo zaigrali zelo dobro in le pozoren poslušalec bi opazil kakšno napačno naglašeno besedo.
Ploske lutke (na slamico pritrjene risbice živali) so se v iskanju mamice opice živahno pogovarjale med seboj. Nato so se otroci z učiteljico Tatjano Vučajnk vred preselili na tla, kjer so v krogu brez večjega zatikanja nizali opise besed, ki so jih predstavljale sličice na karticah.
»Kdo je veseljak?« vpraša učiteljica, ko naletijo na to besedo. »Moj očka, moj bratranec, naš maček ...« sledijo odgovori. Učiteljica nenehno menjava dejavnosti, da ohranja pozornost učencev. Pouk traja štiri šolske ure in je sestavljen tako, da razvijajo vse štiri spretnosti, pomembne za obvladovanje jezika: govorjenje, poslušanje, branje in pisanje.
Letos 57 udeležencev iz 15 držav
Otroci v njeni skupini so stari od deset do dvanajst let in slovenščina je zanje drugi jezik. Nekaj predznanja že imajo, kar pa ne velja za vseh 57 udeležencev letošnje šole. Med njimi je 25 začetnikov in le deset je takih, ki znanje le izpopolnjujejo. Skupino najstarejših začetnikov, starih največ štirinajst let, poučuje Petra Tomše.
»Tistim, ki prihajajo s slovanskega govornega območja, je vsaj pri razumevanju besedila laže kot drugim, ki imajo na drugi strani težave pri naglaševanju. Prilagajati se moram tem in onim. Besedila večkrat poslušamo in nekatere besedne zveze čim večkrat ponovim, da jim pridejo v ušesa. Zaradi dinamike pouka je treba vsake četrt ure menjavati prijeme – enkrat rešujemo vaje, nato se gremo igre vlog, sledijo risanje, ogledi filmčkov ... Zdaj v obliki dialoga vadimo plačevanje v restavraciji. Ob koncu pouka ga bomo tudi zaigrali,« razloži Petra, ki sicer poučuje slovenščino odrasle. Kljub temu so za delo kar motivirani in se ne pritožujejo – razen nad vročino.
Mlajši so bolj spontani
Najstniki so za svoj nastop zelo občutljivi, zato so bolj previdni in v tujem jeziku nočejo izreči besede, če niso popolnoma prepričani, da jo razumejo. Pri mlajših otrocih je drugače, so spontani, učijo se bolj intuitivno, ne bojijo se ponoviti na glas, kar slišijo, čeprav ni čisto pravilno. Tudi jaz ne vztrajam pri tem, kajti na tej stopnji je pomembno, da besedo prepoznajo in uporabijo,« razlaga Barbara Upale.
Poučuje skupino osmih mlajših začetnikov – deklico iz Srbije, katere materni jezik je madžarščina, dve angleško govoreči deklici, dva iz Makedonije, trije pa so iz Avstrije. Ker so razporejeni v učilnico v četrtem nadstropju, ki je najbolj vroča, imajo pouk kar pred domom, v senci dreves. Otroci na kartonaste krožnike rišejo najljubšo hrano in na vseh sta pica in sladoled. V en glas hitijo zatrjevati, da jim je v šoli zelo všeč, priznavajo pa, da je slovenščina »zeloooo« težek jezik.
Gradiva za začetni pouk slovenščine kot tujega jezika za najmlajše, pa tudi za druge, je malo. Imamo en sam sodoben učbenik, večino gradiva zato učiteljice pripravljajo same. Za to porabijo kar nekaj ur popoldanskega časa. Za najmlajše čim več sličic, nalepk, zelo uporabne so pesmice, saj jih je mogoče ponavljati v nedogled in pri tem usvojiti nove besede in strukture.
Eva Jurman, ki je na zavodu za šolstvo odgovorna za organizacijo poletne šole slovenščine (financira jo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), pojasnjuje, da so jo v domu Soča Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Tolminu pripravili drugo leto, sicer pa ima že več kot dvajsetletno tradicijo. V teh letih se je je udeležilo več kot 1300 mladih iz različnih evropskih držav in z drugih celin, kjer živijo Slovenci oziroma njihovi potomci.
Iz različnih okolij
Letošnji udeleženci prihajajo iz 15 držav, tudi iz ZDA, Združenih arabskih emiratov, celo iz Malezije, največ pa jih je iz Makedonije in Srbije. So iz različnih kulturnih okolij in družin z različnim odnosom do slovenščine. Večinoma so potomci nekdanjih zdomcev in izseljencev, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine, ne pa vsi. So že druga, tretja ali celo četrta generacija govorcev tega jezika in le nekateri ga govorijo doma. Iva, ki prihaja iz Skopja, je povedala, da iz Slovenije prihaja njena babica.
»Moj oče, nona pa tudi bratranci in sestrične govorimo slovensko. Ta jezik se mi zdi težji kot makedonščina,« je dejala. Matej iz Banjaluke nam je zaupal, da si znanje slovenščine pridobiva z branjem Cicibana. Sporazumevanje s štirinajstletno Kim iz Avstrije pa ni šlo brez težav, čeprav doma obiskuje dopolnilni pouk, zato smo si pomagali z nemščino.
»Čeprav prihajajo večinoma na željo staršev, radi sodelujejo in večjih težav z njimi nimamo. Opažamo pa, da se zanimanje za učenje slovenščine povečuje v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Verjetno računajo, da si bodo njihovi otroci tako odprli možnosti za šolanje ali študij pri nas. Drugi pridejo v šolo zato, da bi se laže sporazumevali s sorodniki in znanci, ki govorijo slovensko,« razlaga Eva Jurman.
Zanimanje se povečuje
Letos je bilo prijavljenih skorajr sto otrok, zato so morali že drugič narediti izbor. Starostno omejitev so zožili na osem do štirinajst let in dali prednost tistim, ki v taki šoli še niso bili. Izbrane so nato po starosti in predznanju razporedili v pet skupin.
Program poletne šole obsega dopoldanski pouk, pri katerem učitelji, ki imajo izkušnje s poučevanjem slovenščine kot tujega jezika, učencem tega približajo na zanimiv in igriv način. Popoldnevi in večeri ter nedelje so namenjeni ogledom kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, izletom in športno-rekreativnim dejavnostim. Navdušeni so bili nad izletom z ladjico do mosta na Soči, obiskom idrijskega akvarija in tolminskih korit. Druženje bodo sklenili v soboto, z nastopom, v katerem bodo pokazali, kaj vse so se letos naučili.
