Tiskane izdaje
Drugi propad svetovno znane kulturne dediščine antičnega mesta Pompeji bodo končno ustavili. Italijanski premier Mario Monti je skupaj z več pristojnimi ministri pred kratkim predstavil štiriletni načrt obnove svetovno znanega arheološkega najdišča na jugu Italije, ki ga bo denarno podprla Evropska unija.
Za projekt bodo porabili 105 milijonov evrov, od tega bo Unija prispevala 41,8 milijona evrov, italijanska država pa 63,2 milijona, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Evropski denar je zdaj na voljo, zato se dela lahko začnejo, je sporočila Montijeva vlada in zagotovila, da bo projekt potekal pregledno in zakonito.
Tehnično podporo pri restavriranju izkopanin bo zagotovil Unesco in tako prvič v zgodovini organizacije neposredno poskrbel za ohranitev svetovne kulturne dediščine.
Načrt za rešitev Pompejev, ki so ena največjih turističnih znamenitosti Italije, vsebuje pet stopenj in bo prednostno zajel utrjevanje najbolj poškodovanih ostalin. V nadaljevanju nameravajo izboljšati tudi varnostno službo in oskrbo za številne obiskovalce.
Strokovnjaki poudarjajo, da potrebuje vsak kotiček 66 hektarov velikega območja stalno skrb, a je do zdaj za to primanjkovalo denarja. Na tem območju je približno 1500 ostankov rimskih antičnih vil in drugih spomenikov, vendar zaradi slabega stanja vse niso dostopne javnosti.
Vsako leto obišče Pompeje več kot dva milijona ljudi. Legendarno mesto pa se zadnje čase v časopisih in drugih medijih ne znajde zaradi izjemne privlačnosti najdišča, temveč zaradi poročil o novih in novih poškodbah.
Prvo resnejše opozorilo o vse slabših razmerah je prišlo v javnost konec leta 2010, ko se je sesula stavba, v kateri so se urili gladiatorji. Lansko jesen so spet poročali o številnih poškodbah, ki jih je povzročilo deževje.
Decembra se je na območju znamenite antične vile Loreisua Tiburtinusa zrušil steber, ki je podpiral eno od pergol. Le malo pred tem se je porušil del zunanjega zida blizu vhoda Porta di Nola, odprtega za obiskovalce. Pred kratkim pa je z vzhodne stranice Jupitrovega templja odpadel skoraj meter velik kos štukature.
Zgodovina pod pepelom
Pompeje je poleg mesta Herkulaneum in nekaterih manjših krajev ob Nepeljskem zalivu leta 79 uničil izbruh ognjenika Vezuv. Napovedal ga je že močan potres leta 62, ki je cvetoče mesto zelo poškodoval.
Do izbruha vulkana je po najnovejših ocenah živelo le še kakšnih 10.000 prebivalcev (v najboljših časih jih je bilo 50.000) in nikoli ga niso popolnoma obnovili.
Izbruh je opisal Plinij mlajši, nečak znanega antičnega pisca Plinija starejšega, ki je takrat izgubil življenje. Večina se je takoj na začetku zadušila zaradi vulkanskega plina in pepela, preostale je čez nekaj ur pokončal plaz žarečih kamnin.
S pepelom in lavo prekriti ostanki mesta so ostali skriti in pozabljeni skoraj 1500 let, do leta 1748, ko je neki kmet s plugom zadel ob bakreni predmet. Šele takrat so se začela sistematična izkopavanja, motivirana predvsem z iskanjem zakladov.
Neprecenljivo vrednost imajo izkopanine zlasti zato, ker podrobno pričajo o tem, kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju.
Naselje je bilo ustanovljeno v 8. stoletju pred našim štetjem in za njegov razcvet je bila zaslužna njegova ugodna lega in vpliv grške kolonije Cumae. Velika blaginja je v 1. stoletju pred našim štetjem privabila številne Rimljane in leta 80 pred našim štetjem si je Rim mesto dokončno podredil.
Z rimskimi družinami so prišli tudi njihova organizacija, kultura, jezik in življenjski slog.
Osrednja prostora sta bila tržnica, kjer so trgovali s sadjem in zelenjavo, ter amfiteater, kjer so potekali gladiatorski boji in druge predstave. Najznačilnejša hiša je bila prostorna, imela je atrij in zunanji vrt.
Za gradnjo so uporabljali apnenčast kamen, prostore so znali tudi ogrevati. Veliko so dali na higieno in so imeli telovadnice, kopališča in terme.
O živahni trgovini in obrtni dejavnosti pripovedujejo številne ohranjene trgovine in delavnice ter široke tlakovane ulice in ceste, na katerih so vidne globoke sledi vozov.
Vendar so se nekatere prvotne domneve o Pompejih zaradi novih dognanj pokazale za napačne. Tako nekateri menijo, da najdbe ne predstavljajo tipičnega rimskega mesta, katerega prebivalce je izbruh ujel povsem nepripravljene.
Treba je upoštevati, da so ostanek izropali lovci na arheološke zaklade, zato številnih predmetov niso našli ali ti niso bili na prvotnih mestih, opozarjajo raziskovalci.
Poleg tega tudi ni res, da prebivalci niso bili posvarjeni pred izbruhom. Zanj so vedeli že dneve pred njim in številne družine so zato zapustile mesto.
Ne glede na to je to največje strnjeno arheološko najdišče neprecenljive vrednosti in le usklajena mednarodna akcija ga lahko reši pred propadom.
