Tiskane izdaje
Nekatere slovenske kraje zaznamuje dolgoletna čipkarska tradicija. Naše predstavnice so pred kratkim očarale komisijo na 15. svetovnem čipkarskem kongresu v francoskem mestu Caen in se domov vrnile s pomembno nagrado za najboljšo čipkarsko predstavitev.
Kleklje navadno vešče vrtijo ženske roke, v društva pa se v zadnjem času vključuje tudi vse več moških. Razveseljivo je, da se svojevrstne umetnosti lotevajo tudi mladi. Imajo se od koga učiti.
Le malo klekljaric dela za denar, izdelavo čipk večinoma jemljejo kot družabni dogodek. Laični opazovalec le stežka razume hiter potek mojstrskega dela, ki na koncu pričara umetnino iz kot las tanke niti.
Če čipka upodablja primerke iz bogate slovenske botanične zakladnice, je vtis še bolj impresiven.
Rož'ce v čipkah
Prav zato razstava Rastline Slovenije v čipkah v kavarni Mestnega muzeja Ljubljana tako pritegne.
Članice Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA iz Slovenije so z veseljem podprle idejo sočlanice, docentke na Oddelku za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete, dr. Simone Strgulc Krajšek.
Kolegi s fakultete so ji pomagali pripraviti izbor primernih rastlin, njihove opise in fotografije.
Članice združenja iz vse Slovenije so nato, s pomočjo oblikovalke Afrodite Hebar Kljun in arhitektke Irene Cankar, izrisale vzorce za klekljanje in po njih izdelale čipke.
Umetnine so izjemno pozornost in občudovanje požele že na kongresu v Franciji, saj je bil slovenski razstavni prostor izbran za najlepšega v konkurenci 21 nacionalnih čipkarskih predstavitev.
Dosežki naših klekljaric
Prvo mesto na čipkarskem natečaju OIDFA na temo Mostovi, v kategoriji mladih do 18 let, je osvojila učenka čipkarske šole Železniki Tina Mesec, ki je v niti vtkala ljubljanski Zmajski most.
Izdelek 15-letne učenke, ki je nastal pod mentorstvom mojstrice Irene Benedičič, je strokovno komisijo prepričal z izvirno idejo in izjemno kakovostno izvedbo, ki jo z zahtevnostjo in številom uporabljenih tehnik postavlja ob bok odraslih klekljarskih umetnic.
»Z nagrado je mednarodna javnost dala veliko priznanje slovenski čipki, še zlasti ker se je najboljše izbiralo na spremenjen način. Tokrat prvič nihče ni smel glasovati za predstavnice svoje države. Slovenija prej ni bila najbolj zasidrana v svetovnih vodah, v Franciji pa so nam posvetili neverjetno pozornost,« s ponosom pove Afrodita Hebar Kljun, ki je prevzela glavnino organizacijskih niti.
»Zelo ponosni smo tudi na našo mlado nagrajenko. Pri nas namreč velja pravilo, da se s čipkarstvom precej ukvarjajo osnovnošolci po krožkih, v srednji šoli popolnoma zamre in se znova obudi šele z upokojitvijo,« doda in zagotavlja, da je osvojene klekljarske tehnike mogoče znova obuditi, saj imajo tudi roke svoj spomin.
Črni teloh, močvirski tulipan, triglavsko rožo, belo omelo, trobentico, navadni zvonček in ciklamo poznamo bolj ali manj vsi.
Toda kaj se skriva pod imeni julijski lan, navadno tevje, rebrinčevolistna hladnikija, zoisova zvončica, navadna migalica, alpska mastnica in močvirska kačunka?
Vprašanje smo postavili avtorici ideje dr. Strgulc Krajšek.
»Za vse rastline je značilno, da so domorodne v Sloveniji in njihovo rastišče je pretežno ekskluzivno omejeno na naše kraje. Ko smo zbirale ideje, kako se predstaviti v tujini, se nam je zdelo, da bi upodobitev teh lepih rastlin lahko požela uspeh. In res je bilo tako,« je povedala profesorica botanike.
Njena ljubezen do čipke se je razvila iz občudovanja njihove lepote. Sestra jo je oskrbela s klekljarskim priborom, sicer pa se v njeni družini nihče ni ukvarjal s to vrsto umetnosti.
»Pomembno se mi zdi, da smo na razstavi poleg čipk obesile tudi avtentične fotografije posamezne rastline, da obiskovalci lahko primerjajo, kako nam je delo uspelo. Prvotna ideja je bila, da poiščemo že obstoječe čipke z upodobitvijo slovenskih avtohtonih rastlin, toda uspelo nam jih je najti le šest. Lotile smo se dela. Izbrale smo takšne rastline, o katerih smo vedele, da jih bo z znanimi tehnikami mogoče izdelati v čipki,« je pojasnila dr. Simona Strgulc Krajšek.
Čipkarski koledar
Članice OIDFA so, pod umetniškim vodstvom in koordinacijo projekta Afrodite Hebar Kljun, izdale tudi koledar za leto 2013 z izbranimi rastlinami in čipkami z razstave. Izkupiček od prodaje bodo namenile za predstavitev na prihodnjem kongresu, ki bo čez dve leti v avstralski Adelaidi.
Naj omenimo še, da bo 17. svetovni čipkarski kongres leta 2016 gostila Ljubljana.
»Čeprav naše glavno mesto širši javnosti ni ravno najbolj znano po svojem čipkarskem izročilu, bi bili presenečeni, kako bogato je. Precejšen del teh nežnih umetnin hranimo prav v pri nas,« smo izvedeli od Urške Karer iz Mestnega muzeja.
Klekljarska delavnica
Če bi se radi tudi sami preizkusili v klekljarskih spretnostih, vas mojstrice danes med 17. in 20. uro vabijo v Mestni muzej na klekljarsko delavnico, kjer vas bodo poskusile naučiti izdelave močvirskega tulipana.
Pravijo, da vam bo veliko pomagalo predznanje pri »poznavanju ozkega risa z notranjimi in zunanjimi postavki ter obvladovanje vogala in polpremeta«. Poznavalci boste že vedeli, za kaj gre.
S seboj morate prinesti tudi klekljarski pribor, šet parov klekljev in bombažni sukanec št. 40, vzorček za klekljanje pa vam bodo priskrbele članice klekljarske organizacije.
Dan pred zaprtjem razstave, 3. decembra, ko tradicionalno praznujemo ta veseli dan kulture, bodo predstavnice združenja organizirale demonstracijo klekljanja, nanjo pa še posebej prijazno vabijo družine.
»Prvi odzivi na ljubljansko razstavo so navdihujoči. Kljub slabemu vremenu so v torek na odprtje prišli ljudje iz vseh slovenskih krajev. Bili so navdušeni,« je ponosno povedala Hebar Kljunova, ki je klekeljčke začela vrteti pred skoraj četrt stoletja in to jo še danes zelo sprosti.
Povedala je še, da so čipke za francoski kongres nastajale v pičlega pol leta. Za nastop v Avstraliji čez dve leti si bodo spretne klekljarice vzele več časa. Prve priprave so že stekle.
