Tiskane izdaje
»Pri nas je varnost na najvišji stopnji. Naše območje je nadzorovano s kamerami, varnostniki so oboroženi. Še preden ste vstopili, smo vas posneli, ko ste se na parkirišče pripeljali z avtomobilom,« je povedala Darja Murkovič Žigart, direktorica področja informacijske tehnologije Pošte Slovenije, ko smo si v poštni logistični center v Mariboru prišli pogledat, kako je videti varna hramba elektronskih podatkov.
Ko je direktorica naštela še druge ukrepe (senzorje gibanja, omejevanje dostopa, protipožarni sistem ...), je bilo še bolj jasno, zakaj sva morala s fotoreporterjem vnaprej sporočiti številki osebnih dokumentov, s katerima sva se identificirala na recepciji, in zakaj tokrat službena izkaznica ni zadoščala.
Najprej smo vstopili v veliko dvorano poštnega logističnega centra, polno predalčkov, zabojev, vreč, vozičkov, tekočih trakov. Bila je opustela, kakor da bi prišli v muzej. »To je le vtis. Fizični prenos pošiljk je še vedno precejšen del naše dejavnosti, čeprav ne več edini. Ponoči je tukaj zelo živahno, saj je na delovnem mestu več sto ljudi. Le njihov urnik je drugačen,« je razložila Murkovičeva in nas vodila do cilja v sosednjem objektu.
Tudi zelenica zaradi varnosti
Na drugi strani smo se znašli pred enonadstropno stavbo, ki na zunaj ni delovala prav nič skrivnostno, še manj pomembno. A bistvo je, kot vemo, očem skrito. Že njena lokacija na desnem bregu Drave, na stabilni tektonski plošči, dodatno obteženi z masivom Pohorja, je skrbno izbrana. Zavarovana je proti elektromagnetnim sevanjem, vdorom tekočin, plinov in drugimi vplivi okolja.
Niti grmovje ob objektu ni zaradi lepšega, temveč je nasajeno zato, da pretesno parkirani avtomobili ne bi nehote zmotili nadzornih sistemov, nameščenih v stenah pod ploščami, s katerimi je obložen. Ob najmanjši spremembi sprožijo opozorilo in omogočijo ukrepanje. Se to pogosto dogaja? Zelo redko, večinoma zaradi izpada elektrike, izvemo, medtem ko nam odgovorna oseba s svojo kartico in kodami odpira vrata.
»Korporacijska informacijska varnostna politika natanko določa, kdo sme vstopiti v te prostore in po kakšni proceduri. Tudi sama, čeprav sem direktorica, ne hodim sem, razen občasno, ko je treba kaj urediti, denimo pospremiti obiskovalce, kot ste vi, novinarje ali tiste, ki hočejo najeti prostore. Za najemnike seveda velja enaka varnostna politika,« je razložila Darja Murkovič Žigart. Preden smo vstopili, je pokazala še čez dvorišče, na poslopje z agregati: »Energetsko napajanje centra pride po dveh različnih vejah, poleg tega pa imamo še dizelske agregate, ki omogočajo enaindvajset dni samostojnosti za informacijski del in za poštno logistiko.«
Tehtanje ob prihodu
Če bi nastal požar, se notranja temperatura v celici 90 minut ne bi dvignila nad 50 stopinj, kar bi omogočalo varen izklop vseh sistemov. Ko bi požar pogasili, bi naprave lahko spet vklopili, kajti gašenje je predvideno tako, da se izsesa zrak iz prostora, nato pa se ogenj zaduši posebnim plinom, še izvemo.
Varovano območje
V varovanem območju so celice, polne omar z informacijsko opremo z mrežastimi vrati. Napredni poslovni uporabniki, ki za lastno opremo potrebujejo najvišjo stopnjo varnosti, lahko tu najamejo določen prostor, polovico, eno ali več omar pa tudi storitve. Pošta ima ta čas približno sto tisoč uporabnikov informacijskih storitev, tu pa ima tudi svoj arhiv.
Pošta Slovenije, d. o. o., kot je znano, obstaja od leta 1995, ko se je nekdanje podjetje PTT razdružilo na Pošto in Telekom. Takrat so začeli graditi ločen informacijski sistem za svoje potrebe. Zaradi zahtevnih poslovnih procesov so bili prisiljeni slediti tehnološkemu razvoju in že leta 1997 so bili prvi, ki so izvajali bančne transakcije v Microsoftovem okolju. Tako je nastala ena največjih informacijskih infrastruktur v Sloveniji s 560 lokacijami, opremljenimi z IT-opremo.
»Do tega omrežja dostopamo tudi po treh trasah in prekinitev delovanja tako rekoč ni, razen v primeru vzdrževalnih del. Varne sistemske prostore so začeli postavljati leta 2003, leta 2008 so pri Arhivu RS pridobili akreditacijo storitve e-Arhiva, kar pomeni, da za pravno veljavnost hranjenega gradiva pri nas jamči država. Pogoji za pridobitev akreditacije so zelo zahtevni, med drugim je tudi ta, da je gradivo shranjeno na treh različnih lokacijah, dve sta v Mariboru (vsaka na svojem bregu Drave), ena pa v Ljubljani, kjer je še tretji zapis za primer katastrofe.
Vse komponente so najmanj podvojene in so med seboj povezane. Če bi na eni lokaciji v Mariboru zaradi izrednega dogodka izgubili vse podatke, bi bili ti še vedno na voljo na drugi lokaciji v Mariboru in v Ljubljani. Če bi bil mrk vsepovsod, pa nam podatki tako ali tako ne bi več koristili,« se na koncu resne razlage malce pošali Dejan Pacher, vodja oddelka za prodajo informacijskih storitev.
Arhiv RS je moral potrditi tudi zakonsko skladnost programske in strojne opreme e-arhiva ter postopkov upravljanja te opreme, šele nato so lahko na trgu ponudili storitev varne elektronske hrambe dokumentov (v Sloveniji so samo še trije).
Časovni žig
Dokumenti se pri vstopu v e-arhiv časovno žigosajo, ves čas hrambe mu zagotavljajo avtentičnost in celovitost, saj pred potekom petletnega obdobja veljavnosti gradivo znova digitalno podpišejo in časovno žigosajo. Poleg tega obstajajo verodostojne revizijske sledi, kar pomeni, da je vedno mogoče ugotoviti, kdo in kdaj je dostopal do gradiv. Samo v svojem e-arhivu ima Pošta Slovenije od leta 2008 čez 150 milijonov računov.
»Kaj najemniki hranijo pri nas, seveda ne vemo. Elektronski arhiv je popolna zamenjava za fizičnega. Tu se lahko odlagajo dokumenti, za katere se odločimo sami, in tudi dokumenti, za katere zakon določa obvezno hranjenje za določeno dobo.
Podobno kot v fizičnem svetu se odlagajo po določenem klasifikacijskem sistemu. To poteka avtomatsko ali ročno, če hočemo sami določati metodo. Prednost e-arhiva je, da dokument hitreje najdemo. Na primer, če bi potrebovali račun, ki je bil pri nas izdan na določen dan in na določenem mestu pred sedmimi leti, bi v fizičnem arhivu potrebovali nekaj dni, v e-arhivu pa je na voljo v trenutku,« je dodala direktorica.
Tudi oprema in postopek za digitalizacijo fizičnega gradiva sta akreditirana, kar pomeni, da postopek pretvarjanja poteka tako, da je avtentičnost zajamčena.
Naša Pošta med naprednejšimi v Evropi
Na področju informacijske tehnologije je naša Pošta med bolj naprednimi v Evropi, meni direktorica področja. Pred nami so morda le Finci ali Estonci, vendar moramo upoštevati drugačno kulturno okolje, je poudarila sogovornica. Vsako informacijsko storitev, ki jo ponujajo na trgu, so najprej razvili za lastne potrebe in jo sami preizkusili. Njihove dejavnosti so zelo različne – med drugim vključujejo bančne storitve in sodelovanje z obema slovenskima loterijama –, zato terjajo zelo zanesljivo sistemsko podporo.
»Že leta 2003 so na Pošti Slovenije, denimo, postavili tudi svojo certifikatsko agencijo Pošta®ca, v kateri izdajamo kvalificirana digitalna potrdila za fizične in pravne osebe. Poleg nas jih izdajajo še tri agencije (Sigenca, Halcom, AC NLB). So edini ponudnik teh potrdil na kriptografskih ključkih, ki jih je mogoče uporabljati na večini računalnikov,« je še povedal Pacher.
Priporočena e-pošta
Pred desetimi leti so postavili tudi portal Moja pošta, ki je nadomestek za fizični svet pošte, ko pismonoša vroči priporočeno pismo in podpišete, da ste ga prejeli. Eden največjih uporabnikov tega portala sta, denimo, vrhovno sodišče in Ajpes, ki kvalificiranim prejemnikom že nekaj let vročata dokumente le v elektronski obliki.
Priporočenih pošiljk po zakonu o upravnem postopku odvetnikom, notarjem, stečajnim upraviteljem torej ne prinaša več pismonoša, temveč jih prejmejo v elektronski predal prek Pošte Slovenije ali konkurenčnih podjetij.
Za varno izmenjavo elektronskih dokumentov so razvili še portal Poslovna pošta. To pomeni, da gre za zaprt sistem, v katerega se prijavimo s kvalificiranim digitalnim potrdilom, vsako sporočilo je digitalno podpisano. Z dodano storitvijo je mogoča tudi vročilnica.
Tako je mogoče, denimo, prek portala eVem oddati vlogo za odprtje podjetja in prejeti izpisek ob ustanovitvi v varni predal. Je pri tem sploh treba dodati, da pošte na njihovi upravi na Slomškovem trgu v Mariboru že dolgo ne prenaša več kurir?
