Tiskane izdaje
Kanadski komik Daniel-Ryan Spaulding se je po Ljubljani potikal že nekaj dni pred začetkom festivala Panč in brezsramno razkrival ležernost, kakršna pristoji svetovnemu popotniku. Zadnji dve leti in pol potuje in poskuša čim več ljudi spreviti v smeh.
Nastopali ste v že 27. državah, zato se težko izognemo nacionalnim primerjavam: prebivalce katere države je najteže spraviti v smeh?
Madžare! Mislim, da ima to opraviti z dolgo zgodovino vojn in zatiranja, tudi njihov jezik je precej izoliran. Prav tako trd oreh so Nizozemci: precej so zadržani in neradi se smejejo na glas.
Ste se kljub tem izkušnjam vrnili na Madžarsko in še nastopili tam?
Da, ponavadi se vrnem. Ko prvič obiščem državo, jo poskušam čim bolj dojeti, veliko opazujem in se učim o kulturi, lokalni politiki, medijih, različnih zvezdah ... Ko se vrnem, začnem vzpostavljati odnos z ljudmi, zlagoma ugotovim, kaj se jim zdi smešno. Prav gotovo pomaga, če greš večkrat v isto državo.
Tudi Slovenci veljajo za nekoliko depresiven in da ne rečem zategnjen narod. Kakšen je bil vaš vtis?
Pravzaprav se mi Slovenci ne zdite tako zategnjeni, morda nekoliko zadržani, predvsem pa politično korektni.
V Sloveniji ste bili doslej štirikrat, nastopili ste v šestih mestih, jutri boste prvič sodelovali na festivalu Panč – očitno vas nismo prestrašili kot obupna publika.
Ne, rad imam Slovence, mislim, da ste izvrstna publika. Je pa tudi res, da že vem, kako vas osvojiti. Najbolj učinkovito je nežno zafrkavanje. Recimo Slovenci imate zelo radi svojo državo, ampak tega nikakor ne priznate. Pogosto me kdo vpraša: 'Kaj mislite o Sloveniji? Vam je všeč?' Ko odgovorim: 'Da, mislim, da je čudovita', pa ponavadi doda: 'Da, ampak je tako majhna ...' Kakor bi hoteli biti zelo skromni, a v resnici niste. Če bi rekel: 'Ne ni mi všeč, tako majhna je', bi takoj udarili z roko po mizi in vzkliknili: 'Ne, Slovenija je zelo lepa dežela!' Do Slovencev je treba pristopiti nežno, z veliko ljubezni.
S katerim narodom bi nas torej primerjali?
Podobnosti vidim z Belgijci. To je prav tako majhna država, okrožena z večjimi sosedami. Ne vem ... Imate ta srednjeevropejski način življenja, ste malce bolj sofisticirani, bolj prizemljeni kot Italijani ali Hrvati, a ste še vedno dokaj odprti.
Kako se pripravite na festival? Koliko osnovnih programov imate?
V glavnem nastopam v šestih državah, to so Švedska, Norveška, Francija, Nemčija ter Hrvaška in Slovenija. Programe prilagajam nacionalnim značilnostim, takoj ko pridem, se poučim, vključim kaj novega ...
Kako je mogoče dojeti eno deželo in njen značaj v le nekaj dneh?
Ne vem, to počnem za preživetje. To moram narediti, če hočem zaslužiti denar. Preprosto.
Kako bi odreagirali, če ugotovili, da ima nastopajoči pred vami na festivalu, kot je Panč, podoben program kot vi?
Tega ne bi vedel, ker ne razumem slovensko (gromek smeh). Sicer pa je treba biti prilagodljiv, zapeljati temo v drugo smer. Če začutiš, da je občinstvu nekaj všeč, nadaljuješ s to temo. K sreči imam to lastnost, da sem zelo prilagodljiv.
Koliko igralca mora biti v stand-up komiku? Tudi vi ste po izobrazbi igralec.
Gotovo pomaga, če obvladaš veščine igralstva. Da, najprej sem bil predvsem igralec. A vse, kar sem počel, je bilo povezano s komedijo. Sčasoma sem začel nastopati kot stand-up komik in zdaj to počnem že približno pet let. Zadnji dve leti in pol sem ves čas na poti, večinoma v Evropi. Sem nekakšen cigan (pomenljiv nasmeh) ... Vem, da imate Slovenci radi šale o ciganih.
Koliko klišeja lahko šala vsebuje, da je še smešna? Ali drugače: se lahko stand-up komik popolnoma izogne klišejem in kljub temu zadovolji večino občinstva?
Veliko nastopov stand-up komikov je precej klišejskih, njihove šale temeljijo na stereotipih, ponavadi na vlogah moški–ženska in velikokrat izražajo moško dominacijo. Jaz poskušam biti to, kar sem, še zlasti zato, ker ni prav veliko gejevskih komikov. Nastop zato ponavadi začnem tako, da takoj pokažem, da sem homoseksualec in s tem tudi nekako testiram občinstvo.
Kako denimo?
Denimo z iztočnico: Hey you sexy slovenian bitches! (Hej, seksi slovenske p***)
Ali se vam je kje zgodilo, da ste začutili odklonilen odnos do homoseksualnosti?
Samo v Indiji. Pravzaprav moram popraviti odgovor na prvo vprašanje. Najtežje je v smeh spraviti Indijce. In zelo hitro so užaljeni.
Kaj pa politične šale: kot tujcu vam je najbrž težko stresati dovtipe o politikih, čemur se ljudje sicer zelo radi smejejo?
So časi, ko naredim kakšno pripombo o politikih, vendar se res prepričam, ali so podatki pravilno uporabljeni. Sicer pa moja komedija temelji na ljudeh, na razlikah med njimi in escentričnostih, ki jih ima vsaka družba.
Obstaja kaj takega kot univerzalni humor?
Stand-up komike sem videl nastopati v številnih različnih jezikih, in čeprav jih ne razumem, lahko takoj ugotovim, ali je nastopajoči res smešen. To se opazi po mimiki, nastopu, gibanju telesa. Včasih se vidi, da je nekdo začetnik in vse kaže na to, da se bo izoblikoval v dobrega komika, nekateri so vedno grozni. Veliko je tudi odvisno od delovne etike: koliko si se pripravljen posvetiti temu, učiti ...
Se je mogoče preživljati samo z nastopanjem kot stand-up komik?
Da, je mogoče, toda jaz res veliko delam in dobim veliko nastopov. V prid je tudi to, da veliko potujem. V eni sami državi najbrž ne bi mogel dovolj zaslužiti, razen če bi delal na televiziji ali kaj podobnega. V glavnem nastopan na Norveškem in Švedskem, kjer je delo bolje plačano. Zdaj res delam tisto, kar si zdaj želim delati.
Se ne naveličate potovanj?
Včasih se. Takrat si za kakšna dva meseca najamem stanovanje in bolj ali manj počivam.
Kaj pa smeha – se kdaj naveličate tega?
(spet glasen in zelo nalezljiv smeh) Ne, ker me, tudi če nisem pri volji, spravi v boljše počutje.
Kaj je najhuje, kar se lahko na odru zgodi stand-up komiku?
Vsake toliko časa imam slab nastop, vsak komik ga ima. Na to lahko vpliva veliko dejavnikov, od vremena ali zadnjih poročil do prostora, kjer nastopaš. Iz tega se poskušam čim več naučiti in si ne pustiti, da me to potre. A če ti res ne uspe izvabiti odziva od občinstva, moraš zapustiti oder – razen če te plačajo, da nastopaš pol ure! V tem primeru moraš zdržati.
Kako bi vi definirali stand-up?
Kot deljenje perspektive na svet in ljudi, kot spoznavanje, da imamo vsi strahove in dvome, da smo včasih ekscentrični ... To je smeh, ki povezuje ljudi.
