Tiskane izdaje
Začetki izdelave cementa v Trbovljah segajo v leto 1876. Eden od kamnolomov za pridobivanje laporja, mešanice apnenca in gline, ki so ga uporabljali pri proizvodnji cementa, je bil v Vaslih pod Klekom. Kamnolom Vasle je že desetletja opuščen, prav tako dolgo pa je tudi priročno odlagališče za vse vrste smeti.
»Pred desetletji je bila ekološka zavest na nizki ravni, tudi občinski odloki so zapovedovali redni odvoz odpadkov samo iz mestnih naselij, ob robu mesta in na podeželju pa so se ljudje morali znajti po svoje. Tako je veliko odpadkov (preluknjana posoda, stari gospodinjski aparati, odsluženi avtomobili, gume) končalo v gozdovih, grapah, pod skalami, v kraških jamah, na tem območju pa v kamnolomu Vasle,« piše Vlasta Medvešek Crnkovič iz Komunale Trbovlje.
Priročno
Območje kamnoloma Vasle je šolski primer divjega odlaganja, pravi trboveljski koordinator dejavnosti v okviru akcije Očistimo Slovenijo Jaka Potrpin. Ker je velika globel z gladkimi stenami na odročni, očem skriti lokaciji, se je predvsem prebivalcem bližnjih naselij Pod Ostrim vrhom in Klek zazdela primeren prostor za odlaganje odpadkov. Največ je komunalnih in gradbenih, ki so jih okoliški prebivalci v kamnolom odvrgli v preteklosti, v manjšem obsegu pa jih nekateri vanj še vedno odmetavajo – kljub opozorilnim tablam z napisom Prepovedano odlaganje odpadkov. »Krajani jih iz samokolnice stresajo z vrha skalne stene ali jih odložijo ob cesti v bližini kamnoloma,« pove Vlasta Medvešek Crnkovič.
Jaka Potrpin, ki je bil tudi vodja popisa divjih odlagališč v občini Trbovlje za akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu leta 2010, je odlagališče v kamnolomu Vasle z ekipo popisovalcev evidentiral že aprila tistega leta, vendar zaradi nevarnega dostopa do dna globeli čiščenje ni bilo mogoče.
Zgodovine čistilnih akcij na območju kamnoloma pravzaprav ni, potrdi Vlasta Medvešek Crnkovič. Njegovo polnjenje z odpadki se je ljudem zdelo bolj ali manj sprejemljivo. Odpadki na dnu kamnoloma so težko dostopni, nekatere prekriva zemlja in zarašča rastlinje, poleg tega se območje kamnoloma razteza čez parcele različnih lastnikov, kar otežuje delo okoljskih inšpekcijskih služb.
Pred približno desetimi leti je občina Trbovlje izvedla sanacijo dela divjega odlagališča ob cesti. Nekaj odpadkov so odpeljali, nekaj so jih prekrili z zemljo. Ob cesti so oblikovali nasip zemlje, ki onemogoča, da bi se odpadki stresli iz prikolice oziroma da bi pri tem padli na cesto. Postavljene so bile tudi omenjene table. »Ukrepi so v glavnem preprečili divje odlaganje z dostopa s ceste, se pa občasno še vedno pojavljajo vrečke s komunalnimi odpadki in kosovni odpadki, ki jih Komunala Trbovlje večkrat na leto odstrani,« pravi Vlasta Medvešek Crnkovič.
»Za preprečitev nadaljnjega odlaganja odpadkov bi bilo treba onemogočiti dostop do kamnoloma, bodisi z dodatnimi zemeljskimi nasipi bodisi s čim drugim. Vendar so vsi takšni ukrepi kurativa. Pomembneje je ozaveščati ljudi, jim povedati, da imajo možnost odpadke odložiti v zbirnem centru, ki je zgolj 500 metrov oddaljen od kamnoloma. Vendar je za nekatere pot do njega še vedno predolga. Veliko priročneje je odpadke odložiti v bližnji graben ali sotesko,« meni Potrpin.
Še več jih je
V marčni akciji bodo prostovoljci odstranjevali odpadke na dostopni in varni lokaciji s strani ceste, iz globeli kamnoloma pa ne, ker je dostop do nje prenevaren, napove Medvešek Crnkovičeva. »Skorajda nemogoče bi jo bilo očistiti tudi s kakršno koli mehanizacijo,« meni Potrpin. Divje odlagališče v kamnolomu Vasle, največje takšno v Trbovljah, bo tako še naprej črna točka, ki bi jo vsi najraje spregledali. Še naprej bo »privabljalo« nove odpadke, ki se bodo na koncu verjetno zasuli, je pesimističen Potrpin.
»Tipične lokacije so opuščeni kamnolomi, kotanje, soteske in degradirana rudniška območja. Toda zaradi internetne baze divjih odlagališč na Geopedii so te točke ostale evidentirane za vedno. Na podlagi teh podatkov lahko izdelamo sanacijske načrte ali vsaj obvestimo lastnike zemljišč, da so na njih odpadki,« Potrpin vendarle navede tudi svetlo točko.
