Tiskane izdaje
Natanko pred sto leti je nemški arheolog med izkopavanji našel doprsni kip Nefretete, eno najbolj skrivnostnih vladaric starega Egipta. Obletnico najdbe najlepše upodobljene ženske na svetu bodo v berlinskem Novem muzeju zaznamovali z razširjeno razstvo čarobnega sveta Amarne.
Ob tej priložnosti se hkrati vnovič razvnemajo razprave o upravičenosti egiptovskih zahtev za vračilo legendarnega kipca. Nemci se ne dajo, kipec bo ne glede na pritiske ostal pri njih, med drugim tudi zato, ker bi bilo vsakršno premikanje za dragoceno 50 centimetrov visoko, tri tisoč let staro skulpturo iz apnenca usodno.
Že selitev v sosednjo stavbo Starega muzeja med prenovo Novega pred nekaj leti je bilo zelo tvegano, je prepričan Hermann Parzinger, predsednik sveta za kulturno dediščino, piše časnik die Presse.
»To je bilo zadnje potovanje kipca,« zagotavlja. Nefretete mora ostali na častnem mestu za debelim steklom muzejske vitrine, niti posojanje ne pride v poštev. Za to trdno stališče ostaja seveda še drugi razlog – Nemci se bojijo, da je ne bodo več vrnili.
Vrniti ali ne, to je še vedno vprašanje
Egipčani in Francozi, ki so imeli jurisdikcijo nad najdbami v britanskih kolonijah, so vrnitev že večkrat zahtevali. Egiptovski vrhovni svet za antikvitete je pred leti celo zagrozil, da bo prekinil vsakršno sodelovanje z nemškimi arheologi in muzeji, če Nefretete ne dobijo nazaj, a Nemci so ostali neomajni. Nedvomno se država ne bo zlahka odpovedala znamenitosti, ki v muzej vsako leto privabi milijone obiskovalcev.
Že od leta 1985 si v Egiptu niso izposodili nobenega eksponata, poudarjajo Nemci. Poleg tega pa kipec med drugimi zakladi v Egiptu ne bi imel takšne veljave, kot jo ima v Berlinu. Pri tem vztrajajo, čeprav njihovega mnenja ne deli vsa nemška strokovna javnost. Kar nekaj jih je, ki se zavzemajo za to, da bi bilo lepotico pošteno vrniti tja, kjer je bila doma.
Lepotica, ki prihaja
Nefretete je živela v času 18. egiptovske dinastije, v novem obdobju, ki ga je začel njen mož Ehnaton. Odločil se je, da ne bo več častil številnih bogov, temveč le enega – Atona. Bila je Ehnatonova glavna žena (njeno ime pomeni Lepotica, ki prihaja). Rodila mu je šest hčera, sina (znamenitega Tutankamona) pa je rodila njegova druga žena Kijya. Vendar nihče od naslednikov ni nadaljeval korenitih družbenih sprememb, nasprotno, poskrbeli so, da se je spomin na obdobje čim prej izbrisal iz zavesti Egipčanov.
Doprsni kip Lepotice, ki prihaja, je 7. decembra 1912 med ruševinami kiparske delavnice v Tel el Amarni dejansko našel nemški arheolog Ludwig Borchardt, vendar mu to ni prineslo slave. Njegovi kolegi niso hoteli priznati izjemnosti najdbe, ampak so razlagali, da so pač naleteli na delavnico nekega kiparja.
To je bila vsekakor priročna krinka pri pogajanjih za izvoz kvote arheoloških najdb s Francozi, ki so, kot je danes znano, vsekakor potekala. Torej kipa niso izvozili čisto nezakonito. Izkopavanja je financiral Berlinčan James Simon, ki ga je najprej razstavil v svojem stanovanju, nato pa podaril nemškemu azijskemu muzeju. Pred drugo svetovno vojno so se celo dogovarjali o njegovi vrnitvi, a ko jo je njeno popolno lepoto »spoznal« Hitler, o tem ni bilo več govora.
