Svet so ljudje: Brez milosti

V nasprotju z novinarji, ki se velikokrat lahko skrijejo za tako imenovanimi anonimnimi viri, je delo fotoreporterjev veliko lažje preverljivo. Obstaja vrsta računalniških programov, ki detektirajo vsak poseg v fotografijo, kar je lahko usodno tudi za najboljše. To se je zgodilo Narcisu Contrerasu, enemu najprodornejših in najpogumnejših fotoreporterjev zadnjega desetletja, ki je za svoje delo lani dobil Pulitzerjevo nagrado.

Njegov poseg v fotografijo na prvi pogled ni bil omembe vreden, saj je zgolj izbrisal detajl na podobi sirskega borca, ki je kvaril kompozicijo. Vendar je bilo to dovolj, da so pri Associated Press z njim nemudoma prekinili pogodbo; kot so pojasnili, je popolna avtentičnost fotografije temelj, od katerega ne morejo odstopiti, in četudi natančna preverba celotnega Contrerasovega opusa zadnjih let – šlo je za okoli petsto fotografij – ni razkrila niti enega samega podobnega primera, so na agenciji sodelovanje z njim končali.

Mehiški fotoreporter se je osredotočil na pokrivanje vojnih in konfliktnih dogodkov na vseh koncih sveta, med drugim je dokumentiral nemire v Mjanmaru, vstajo v Egiptu, vojno v Iraku ter proteste na trgu Maksim v Carigradu. Lani jeseni se je na bojišču v Siriji v fotografskem kadru znašla kamera kolega snemalca, zato se je Contreras odločil za uporabo računalniškega programa photoshop, kar je kasneje priznal in obžaloval.

Vendar so tukaj pravila jasna, in četudi je Contreras zatrdil, da sicer nikoli ni računalniško posegal v svoje fotografije in da je bil to le trenutek slabosti, ki se ne bo nikoli več ponovil, je zdaj v negotovosti tudi njegovo sodelovanje z drugimi mediji. Pri vodilnih svetovnih medijskih hišah, kot so Guardian, New York Times, Spiegel, El Pais, National Geographic, Washington Post in L’Espresso, ki so doslej objavljale njegove fotografije, se za zdaj niso odločili za podoben korak kot Associated Press, vendar bodo vsaj nekateri zagotovo sledili temu ukrepu.