Tiskane izdaje
Pouk na eni od odročnih šol na območju tajskega višavja: drobni prsti drsijo po gladkih tablicah, položenih na oguljene lesene mize. Z novotarijo, ki je nekaj vsakdanjega v življenju vrstnikov teh otrok v razvitejših krajih, naj bi se učili tako rekoč vsega – od matematike do glasbe.
Uvedba tabličnih računalnikov je del zelo ambicioznega programa tajske vlade, da bi dvignila izobraževalne standarde. Zato bo nakupila na milijone tabličnih računalnikov, jih razdelila po osnovnih šolah, program (ki je del predvolilne kampanje iz leta 2011) pa imenovala Tablica za vsakega otroka.
Tako so postavili tablice tudi na mize otrok, ki obiskujejo šolo v Mae Changu, provinci Chiang Rai na severu Tajske. Devetdeset učencev (večina prihaja iz plemena Akha, katerega materni jezik niti ni tajščina), oblečenih v rdeče uniforme, je dobilo vsak svoj pripomoček in sprva nejeverno zrlo vanj, kajti prej je imela vsa šola le nekaj računalnikov s precej omejenim dostopom do interneta. Mnogi med njimi živijo v hišah brez elektrike.
Za 13 milijonov otrok
Zdaj jih tablica vodi med poslušanjem tajščine, prepevanjem pesmic v angleščini, gledajo filmčke iz tajske zgodovine in rešujejo matematične uganke – če le imajo učitelja, ki zna uporabljati novotarijo in med poukom voditi učence. Učiteljica na omenjeni šoli se zaradi tega ni vznemirjala: »Nekaj znam, doma uporabljam iPad,« je zadovoljno dejala. A kljub temu dodala pomislek: »Toda če ne razumem vsebine, ne morem poučevati ...«
Do konca leta 2014 naj bi tajska vlada tablične računalnike razdelila med 13 milijonov šolskih otrok (doslej jih je dobilo 850.000). S tem naj bi tudi zmanjšali veliko izobrazbeno vrzel, ki jo je opaziti med pretežno revnimi otroki s podeželja in bogatejšimi iz mesta.
Ena tablica kitajske izdelave stane okoli sto dolarjev, zato bo za ves projekt predvidoma potrebnih 1,3 milijarde dolarjev. Ker so takšne naprave kratke dobe, jih bodo, kot obljubljajo, zamenjali vsaki dve leti. Ravno v tem času že pripravljajo javni razpis za 1,7 milijona novih napravic, kar je menda eno največjih naročil te vrste na področju izobraževanja na svetu.
Opozorila nasprotnikov
Projekt, katerega cilj je na prvi pogled plemenit in poskuša med drugim zmanjšati razlike med otroki, seveda sproža tudi številne kritike. Nasprotniki vladi očitajo, da bodo davkoplačevalci drago plačali njeno vnemo za povečevanje priljubljenosti. Strokovnjaki pa svarijo, da ni nikakršnih zagotovil, da bodo tablični računalniki res dvignili izobrazbeno raven tajskih otrok.
»Ni pomembno, kakšen pripomoček uporabljajo pri pouku, pomembno je, kako ga uporabljajo,« je opozorila Jonghwi Park, specialistka za uvajanje tehnologije v šolstvo pri Unescu.
Hudi kritiki tajskega izobraževalnega sistema so veliko bolj radikalni in pravijo, da lahko izboljšajo izobrazbene standarde samo, če popolnoma uničijo stari sistem in začno graditi novega. »Naše učilnice so pasivne, utrujajoče in dolgočasne,« brez dlake na jeziku pravi Somphong Chitradub z bangkongške univerze.
Da izobraževalni sistem Tajske ni učinkovit, potrjujejo tudi raziskave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. V zadnji izmed njih so se tajski otroci uvrstili na 50. mesto (od 65.) v branju ter po znanju iz matematike in naravoslovja.
In kakor v drugih državah, je tudi na Tajskem uvajanje digitalnih novosti v šolski sistem prineslo strahove, da jih bodo otroci namesto za učenje uporabljali za igranje nasilnih videoigric in spremljanje pornografskih vsebin. »Smo v 21. stoletju in elektronske naprave so del vsakdanjega življenja. Otrokom moramo dati možnost, da zaživijo v digitalni dobi,« kljub vsemu pravi predstavnica Unesca.
