Tiskane izdaje
Razigrana razstava Koliščarji v otroških očeh, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana, je nekaj povsem novega. Niso je, kot običajno, zasnovali kustosi, ampak otroci, mladi vedoželjni muzejski sodelavci, udeleženci edinstvenega polletnega projekta Muzej v malem.
»Predstavljanje in približevanje materialne in nematerialne dediščine širši javnosti je poglavitno poslanstvo Muzeja in galerij mesta Ljubljane, zato smo se odločili, da v Muzej v malem tokrat aktivno vključimo mladostnike. Projekt radovednim otrokom omogoča, da na poučen, dejaven in sproščen način spoznavajo kulturno dediščino in pomen njenega ohranjanja, pridobivajo novo znanje in krepijo samozavest, saj so ves čas samostojno vključeni v dogajanje,« je poudarila muzejska pedagoginja Nika Damjanovič, vodja projekta Muzej v malem iz Mestnega muzeja Ljubljana, ki so ga zasnovali z učenci zgodovinskega krožka Osnovne šole Ledina.
Kako nanj gledajo mladi muzejski sodelavci? Petošolka Alma Kristina Tadel: »No, to je projekt, pri katerem sodelujemo otroci. Na začetku smo bolj spoznavali življenje koliščarjev, a smo kmalu napisali natečaj, izbrali naslov in logotip razstave. Vsako naše srečanje pa je obiskal tudi delavec muzeja in nam podrobno opisal in predstavil svojo delo. Meni je tale Muzej v malem zelo všeč. Glavni cilj je uspeh naše lastne razstave.«
Njena vrstnica Zora Kortnik, ki je avtorica logotipa, je dodala: »Ja, razstavljeni bodo najboljši izdelki z natečaja, ki smo ga pripravili za šole, vrtce in družine. Na naših srečanjih smo se naučili veliko o zgodovini, prazgodovini, še posebno o starodavni koliščarski kulturi. Spoznali smo tudi, kaj počnejo kustosi, arheologi, pedagogi, andragogi, restavratorji, oblikovalci in drugi poklici, ki sodelujejo pri delovanju Mestnega muzeja Ljubljana. V njihovem delu se bomo tudi preizkusili, saj bomo po razstavi vodili obiskovalce, pisali smo besedila zanjo, izdelali logotip in se sploh zelo zabavali. Ob razstavi bomo pripravili tudi delavnice.«
Čisto posebna razstava
V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane so postavili že na stotine različnih razstav, pri katerih so s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami sodelovali najrazličnejši muzejski strokovnjaki, s kustosi na čelu. To čisto posebno razstavo bodo v kavarni Mestnega muzeja danes ob 18. uri odprli otroci, sredi dneva pa bodo pripravili tudi čisto posebno novinarsko konferenco. Odraslim novinarjem bodo povedali vse o projektu in razložili, kako so nastajale koliščarske makete, domiselne risbe in slike s poljubnim prizorom s starodavnega kolišča. Na ogled razstave, vse do 20. aprila, vabijo vrstnike iz drugih šol, seveda pa tudi odrasle. Zanje so pripravili zabavna vodstva z družinskimi delavnicami, individualistom pa priporočajo ogled razstave s poučnim družinskim vodnikom, ki so ga napisali otroci sami.
»Tovrstni način dela je inovativen. V času projekta so mladi sodelavci bolje spoznali muzejsko okolje, poklice, dodobra proučili obdobje koliščarjev ter se dejavno vključili v ohranjanje in predstavljanje kulturne dediščine,« je povedala Maja Kovač, predstavnica za odnose z javnostjo iz Mestnega muzeja, in dodala: »Z zaprtjem razstave aprila se bo projekt Muzej v malem za letošnje šolsko leto končal. Razmišljamo že naprej. Pogovori za sodelovanje z drugo ljubljansko osnovno šolo še potekajo. Projekt bomo organizirali na temo Emone.«
Štirinajstletnik, vodja komisije
Kot rečeno, so na natečaju Koliščarji v otroških očeh, ki so ga zaprli 24. februarja, sodelovali učenci iz različnih šol, vrtcev in posamezniki. Vsi so pripravili edinstvene izdelke, razstavljeni pa bodo najboljši. Ocenjevali in izbirali so jih vsi udeleženci projekta Muzej v malem, vodja komisije pa je bil 14-letni Jan Gobec. Otroci so se na natečaj odzvali s 97 odličnimi risbami in slikami, komisija je pod drobnogled vzela tudi 28 skrbno pripravljenih maket.
»Otroci Muzeja v malem so izbrali najboljše in določili tri zmagovalce, ki bodo razglašeni na slovesnem odprtju razstave, danes zvečer, zato naj za zdaj ostanejo skrivnost. Nagrado za zmagovalce bomo pripravili mi. Učence vsake zmagovalne šole ali otroke iz vrtca bomo brezplačno popeljali po izbrani razstavi našega muzeja in jim pripravili delavnico. Vsak zmagovalec posameznik pa bo prejel brezplačno družinsko vstopnico za katero koli delavnico v Mestnem muzeju Ljubljana,« je povedala Maja Kovač.
Dodala je, da so se člani komisije dela lotili nadvse resno in se o življenju koliščarjev marsikaj naučili. O drevaku, denimo, da je bil »neke vrste čoln, dolg do devet metrov. V času koliščarjev je bil edino prevozno sredstvo po jezeru, ob katerem so koliščarji živeli. Iztesali so ga iz debla drevesa in ga žgali, da se je utrdil. Z njim so pluli in lovili ribe,« je povedala Uma Jordan Ferbežar, ki obiskuje 5. razred OŠ Ledina.
Njeno sošolko Saro Islami je zanimal nakit iz tistega obdobja. »Tudi koliščarke so bile rade lepe, tako kot današnje ženske. Same so si izdelovale nakit iz gline, kamenčkov, kosti. Vsak večer so se vse ženske iz vasi zbrale ob ognju in klepetale o dnevu, medtem pa okraševale perlice. Tudi nit, na kateri so te visele, so izdelale same.«
O dragoceni bakreni sekiri
Šestošolec Peter Rovtar je povedal: »Koliščarji so ulivali baker, in to tako, da so rudo dali v neko posodo in jo držali nad ognjem. Če je bil premalo vroč, so ga dodatno razpihovali z mehi. Ko se je baker stopil, so ga ulili v kalup. Bakrena sekira, na primer, je bila zelo mehka. Verjetno je bila bolj za okras kot za rabo. Ker je bilo bakra malo, je bila zelo dragocena. Pri večini najdenih sekir na Ljubljanskem barju niso našli sledi uporabe.«
Marušo Milharčič iz 5. razreda je zanimalo, kako so koliščarji pridelovali hrano: »Bili so prvi poljedelci v osrednji Sloveniji. V glavnem so pridelovali žito, ječmen in pšenico. Za pridelavo žit so potrebovali velika polja. Njive so pridobili s krčenjem gozda. Že približno 3000 let pr. n. št. so jih obdelovali z orodjem iz lesa, kamna in roževine. Uporabljali so tudi ralo, podobno današnjemu plugu. Žitna zrna so mleli v žrmljah. Položili so jih na velik kamen, z manjšim pa tolkli in drsali toliko časa, da se je iz zrn izločila moka. Poleg žit so gojili še lan in grah, poznali pa so menda tudi že vinsko trto in drevesa, na katerih so vzgajali hruške, jabolka, slive.«
Po oceni Nike Damjanovič so se učenci OŠ Ledina pri projektu Koliščarji v otroških očeh odlično odrezali: »Muzej jim je poleg strokovnega znanja omogočil tudi nepozabne osebne izkušnje, delali so s predmeti, originali in replikami, vrata svojih pisarn so jim odprli muzejski strokovnjaki, ki so jim prijazno razkazali, kaj vse se dogaja v zakulisju razstave. Projekt je prav gotovo okrepil povezavo med Mestnim muzejem, šolo in mladimi. Lahko rečem, da smo se tudi mentorji od mladih vedoželjnežev marsičesa naučili, spoznali smo potrebe mladostnikov in se nalezli iskrenega navdušenja, neobremenjenega opažanja sveta in nedolžne radovednosti.«
