Urednica Andreja Peček: Izid knjige je kot otrokovo rojstvo

Trije možje na ulici, dva od njih klošarja, ki drug drugega ne poznata. Tretji ju predstavi: »Tole je založnik, ki je zavrnil Stephena Kinga,« reče, »tole pa tisti, ki je zavrnil Harryja Potterja.« Ta znana šala iz založniškega sveta priča o opoteči sreči pri odločanju, na katero knjigo staviti in kateri se izogniti.

Zgodba o Harryju Potterju, ki je iz revne J. K. Rowling naredila multimilijonarko, je le najbolj razvpita med podobnimi: kar nekaj založnikov je prvega Harryja Potterja (H. P. in kamen modrosti) zavrnilo, preden jo je za 4000 dolarjev odkupila angleška založba Bloomsbury. Ko je nekaj mesecev zatem pravice za ameriški trg odkupila še ameriška založba Arthur A. Levine Books/Scholastic Press (1997), je avtorica doživela najsrečnejši trenutek v svojem življenju. Imela je dovolj denarja, da je lahko pustila poučevanje in se posvetila samo pisanju.

In kateri je najsrečnejši trenutek v delovnem življenju urednika knjižne založbe? »Prav gotovo izid vsebinsko dobre in oblikovno dovršene knjige, ki ti je pri srcu in jo sprejmejo tudi bralci, jo naredijo za uspešnico,« pravi Andreja Peček, urednica priročnikov pri največji slovenski založbi Mladinska knjiga (MK). »Izid knjige je kot rojstvo otroka. Ne moreš vedeti, kakšna usoda ga čaka. Zgodi se, da knjiga, ki ti je zelo pri srcu, ostane neopažena, druga, ki ti ni, pa postane velika uspešnica. Ni ga na svetu, ki bi lahko napovedal, kaj bo vžgalo, je nekoč pripomnil legendarni temnopolti pevec Ray Charles.« To ne velja le za pesmi in knjige, temveč za vse novosti, od modnih do tehničnih, ki pridejo na trg.

A kakšno oporno točko mora urednik vendarle imeti, ko se odloča, kaj bo izdal in česa ne! Samo priročniški oddelek na MK izda 120 knjig na leto: od kartonk in delovnih zvezkov za otroke (tako imenujejo brošurice, v katerih otrok kaj dela: barva, povezuje, lepi...), miniaturnih darilnih knjižic (s katerimi je v nasprotju z njihovo velikostjo zelo veliko dela) do literature o osebnostni rasti, knjig o Sloveniji (turistični vodniki in monografije, med katerimi je urednica ponosna zlasti na dve: monografijo Slovenija izpod neba Matevža Lenarčiča (MK,2010) in Slovenija v presežnikih Toma Jeseničnika (MK, 2008, 2010). »V tej knjigi so zbrani vsi naj... Slovenije, razen presežnika najlepši. Za nič ni mogoče kar trditi, da je najlepše. Vsaka stvar je po svoje in vsaka za nekoga.« Z njenega oddelka prihajajo tudi knjige o hobijih (kitaro, risanje...), raznovrstni priročniki (Veliki novi bonton, Otroci se zlahka učijo, Zelena lekarna, Idealna dieta...), kuharske knjige, knjige o vrtnarstvu (Naravno vrtnarjenje...) in še in še.

Iščemo univerzalne teme

»Seveda ne delamo na pamet. Iščemo univerzalne teme. Spremljamo svetovne lestvice najbolj branih knjig, pri čemer se zanašamo tudi na evropske (npr. Spiegel), ker so našemu bralstvu bliže. Hodimo na svetovne knjižne sejme, predstavitve uspešnic, pogovarjamo se z drugimi založniki, sledimo dogajanju po svetu... Vendar dejstvo, da je knjiga visoko na svetovni lestvici branja, ne zagotavlja, da bo tako tudi v Sloveniji. Prav sestavljanje programa nalaga uredniku veliko odgovornost, saj konkretno vplivamo na to, kaj bomo brali. Naš poklic poleg splošne razgledanosti, spremljanja svetovnega založništva po spletu, sejmih, medijih in nenehnega izobraževanja zahteva občutek za knjigo. Težko je iti iz svoje kože, zato je dobro, da nas zanimajo različne stvari. Uredniki si razdelimo delo po nagnjenjih, zmeraj z bralcem pred očmi. Tako je meni zelo pri srcu turistika, knjige o vzgoji, duhovna rast,« razlaga Andreja Peček, po izobrazbi profesorica angleščine in italijanščine, ki je začela kariero s poučevanjem, se nato ukvarjala s turističnimi informacijami na Turistični zvezi Slovenije, kot odgovorna urednica pomagala oživiti turistični mesečnik Lipov list, po redaktorskem »stažu« v MK pa postala urednica priročnikov.

Oklevanje je lahko pogubno

Poklic knjižnega urednika , kot rečeno, vključuje veliko odgovornosti in tveganja in zahteva hitro odzivanje. Malo oklevanja, pa ti knjigo pred očmi »spelje« tekmec. »Pri Skrivnosti avtorice Rhonde Byrne, ki je tujini povzročila pravo skrivnostomanijo, nas je za teden dni prehitela založba Vale Novak. Ko se je ta preusmerila na drugo področje, nam je prepustila pravice. Izdajali smo jo dve leti, pol leta je bil razprodan tudi ponatis, in medtem ko je ni bilo na trgu, so ljudje kupovali angleško izdajo. Ravno te dni je spet na voljo v slovenščini. Povprašujejo pa tudi po Moči, delu iste avtorice o zakonu privlačnosti. Kadar se poteguje za avtorske pravice kakega dela več slovenskih založb, nastane nekakšna dražba: kdo bo ponudil več. A ni nujno, da lastnik avtorskih pravic izbere tistega, ki da več. Štejeta tudi resnost in ugled ponudnika. V založniškem svetu se ve, katera založba izdaja jezikovno čistejše knjige, posveča več pozornosti likovni podobi itd. Včasih je vzrok za uredniško oklevanje dvom, predsodek ali zgolj nepoznavanje. Tako mi je ušla knjiga o urejanju grobov Ruth Podgornik Reš, ki jo je avtorica najprej ponudila nam. Vzela sem si čas za premislek, a mi je še isti dan sporočila, da je že našla založnika. No, leta 2008 smo tudi mi izdali eno njenih knjig: v pet jezikov prevedeno Cvetoče razkošje, nato Cvetoče okrasje, prav pred kratkim pa še Naše vrtove, prej in pozneje.«

Čudna pota

Včasih do kake knjige vodijo prav čudna pota. »Knjigo K..c gleda (Fuck it) sem, ah, ukradla! Na knjižnem sejmu. Ker ni bilo nikjer nikogar, da bi naročila ogledni izvod. Radovednost mi ni pustila, da je ne bi prebrala. Gre za neke vrste literaturo za osebnostno rast v smislu: Spremeni, kar je v tvoji moči, in sprejmi, česar ne moreš spremeniti. Izšla je januarja in je velika uspešnica, kar je nenavadno: da se namreč pri vsej ezoterični, angelski literaturi »prime« ravno takšna knjiga. Seveda pa dela s knjigo ni konec, ko jo damo na police knjigarn. Uredništvo mora sodelovati s kolegi iz prodaje in trženja, z oddelkom za odnose z javnostjo in družno graditi javno podobo o avtorju, vsebini knjige in pritegniti potencialne bralce z ustreznimi informacijami.«

Želje založnikov

Sreča je, če se knjiga proda, še večja, če se razproda še ponatis, pravi Branimir Nešović, založnik Modrijana, večkratni ponatis pa je želja vsakega založnika. Nekatere knjige spadajo v železni repertoar in ne smejo poiti. Spomnim se mesecev, ko sem po vsej Sloveniji zaman iskala Pojte, pojte drobne ptice.

»Otroške knjige so zakon,« ve Andreja Peček. Največje uspešnice oddelka za priročnike MK pa se v zadnjem času uvrščajo na področje literature za duhovno rast. Med najbolje prodajanimi so Formule ljubezni Zorana Milivojevića, v Sloveniji živečega transakcijskega analitika in psihoterapevta srbskega rodu. »V Beogradu ima svojo založbo, mi pa ga imamo skoraj za slovenskega avtorja. Za drugo leto pripravljamo izid njegove naslednje knjige Arhetipi ljubezni,« pove Andreja Peček.

Zelo uspešna je bila tudi Svetlomodra Varje Kališnik, znane po kolumnah v Delovi prilogi Polet. Prav Andreji Peček se je porodila ideja, da je to imenitna snov za knjigo, in je navezala stik z avtorico.

Od samega začetka je spremljala tudi zmagovito pot knjig pesnice, pisateljice in psihologinje Alenke Rebula, od Globin, ki so nas rodile (Mohorjeva založba,1998) do Blagra ženskam (tržaška založba ZTT = EST, 2007). Mladinska knjiga se je potegovala že za Blagor ženskam, vendar se je avtorica odločila za zamejsko založbo. Sto obrazov notranje moči pa je lani izšlo pri MK.

Med priljubljeno literaturo za duhovni razvoj omenimo še prvo od treh knjig Misli o življenju Janeza Drnovška (2006, 2007) in dve knjigi Vlaste Nussdorfer (Abeceda življenja, 2008 in 2009, in Razmišljanja o življenju, 2009).

Pot Nejca Zaplotnika najdemo kar v dveh različnih izdajah MK: v žepnici Pot in jubilejni izdaji v obliki albuma ob 30. obletnici prvega slovenskega vzpona na Mount Everest (31. maja 1979) s faksimili pisem, fotografijami, članki iz Planinskega vestnika, odlomkom iz romana, ki ga je avtor pisal v 80. letih z naslovom Peter Simsen...

Za dragoceno pričevanje Nicka Vujicica, avstralskega Srba brez nog in rok v knjigi Življenje brez meja (Life Without Limits) o tem, kako je po poskusu samomora začutil, da je življenje lepo in smiselno in kako zna zdaj to oznanjati drugim, pa se prav zdaj potegujejo kar tri založbe.

V uredništvu MK so zelo ponosni na zbirko Esenca, v kateri, kot je zapisano na zavihku, izhajajo prevodna dela piscev z različnih področjih popularne znanosti in humanističnih ved in prinašajo vsebine širšega pomena ali pa so adaptacije klasikov, ki si zaslužijo mesto na knjižni polici slehernega bralca, na primer Billa Brysona Kratka zgodovina skoraj vsega (2005), Roberta Wrighta Moralna žival (2008), poleg Freuda še Jungovi Spomini, sanje, misli in mnoge druge. Po dolgih letih so ponatisnili sežetek del Antona Trstenjaka Po sledeh človeka, ki je izšel v Svetu knjige (knjižnem klubu MK) leta 1992 in 1993.

Tu in tam se zgodi, da je knjiga duhovno darilo tudi samemu uredniku. Takšna knjiga je bila za Andrejo Peček Odprto srce – izkušnje in spoznanja Urške Lunder ob umiranju in smrti (MK, 2010). »Kako sprejeti odhajanje, umiranje in smrt? Pred tem vprašanjem si preradi zatiskamo oči. Zdravnica Urška Lunder je poleg Metke Klevišar, ki je orala ledino na področju paliativne oskrbe, ogromno naredila za ozaveščanje o tem tabuju. Meni in bratu je bilo njeno delo v času, ko nama je umiral oče, v veliko pomoč.« Ameriški profesor Randy Pausch, avtor Zadnjega predavanja (MK, 2009), pa jo je prepričal o pravilnosti svoje ugotovitve: »Če ne bom vprašal, ne bom nikoli vedel!« Vselej, kadar okleva, ali bi povedala na glas svoje skrite želje in ideje, se spomni nanj. Beseda ni konj.