V krilih odločno na stolčkih prvih ministric

Več kot sedem desetletij je preteklo od prvih bojev Clare Zetkin za enakopravnost žensk do dne, ko so v svetu najvišji položaj v državi prvič prepustili ženski. Začelo se je na Šrilanki s Sirimavo Bandaranaike. Postopoma ji je sledilo še 53 žensk. Alenka Bratušek se je vpisala na 55. mesto.

Seznam žensk, ki so zasedle premierski stolček, je julija 1960 odprla Sirimavo Bandaranaike. Prvi mandat je končala leta 1965, sledil je drugi v letih od 1970 do 1977, tretjič pa so jo na ta položaj postavili novembra 1994. Šrilanško vlado je vodila do smrti, leta 2000. Kmalu, leta 1966, ji je sledila indijska premierka Indira Gandhi, ki je v prvem mandatu vladala kar enajst let. Drugega so ji zaupali leta 1980. Ta se je končal z njeno smrtjo štiri leta pozneje, ko so jo z najvišjimi državniškimi častmi pokopali.

V sedemdesetih letih so bile ženske na čelu vlad še bolj izjeme kot pravilo. Najbolj znana iz tistega obdobja je bila premierka Izraela Golda Meir, ki so ji mnogi očitali napačne strateške odločitve. Funkcijo so ji podelili marca 1969, sama pa je odstopila leta 1974.

V maju 1979 je prva ministrica Velike Britanije postala konservativna političarka Margaret Thatcher in ostala kar do novembra 1990. Železna lady je bila prva evropska premierka, z najdaljšim službenim stažem in do danes edina ženska, ki so ji na Otoku zaupali ta položaj.

Osemdeseta leta so na oblast postavila Milko Planinc, ki se je spomnimo tudi Slovenci. Od maja 1982 do maja 1986 je vodila vlado nekdanje Jugoslavije. V zgodovino se je vpisala kot prva premierka realsocialistične države. Umrla je leta 2010, stara 86 let.

V Pakistanu je prvi mandat leta 1988 dobila Benazir Buto. Bila je prva ženska, ki je vodila muslimansko državo, a so jo po 20 mesecih na zahtevo takratnega predsednika Gulama Išaka Kana odstavili. Ponovno so jo ustoličili leta 1993 ter ji tri leta pozneje odvzeli funkcijo, tokrat zaradi predsednika Legharija. Leta 1998 so Butovo izgnali v Dubaj, kjer je ostala devet let. V domovino se je vrnila, ko sta s predsednikom Mušarafom dosegla dogovor o njeni pomilostitvi in preklicu vseh njegovih korupcijskih ukazov.

Razcvet v devetdesetih

V devetdesetih letih so vladale še Kazimiera Prunskiene v Litvaniji, Khaleda Zia kar dva mandata v Bangladešu, eno leto pa je imela celo Francija žensko na premierskem mestu, Edith Cresson. Tudi Poljaki so Hanni Suchocki dovolili na vrh vlade, a le od julija 1992 do oktobra 1993. Le nekaj mesecev, od 25. junija to 5. novembra 1993 pa je trajal mandat kanadske premierke Kim Campbell, ki se je v zgodovino vpisala kot prva ženska voditeljica v Severni Ameriki.

V isto obdobje spadata tudi predsednica turške vlade Tansu Çiller, ki je na funkciji ostala eno leto, v Burundiju pa je Sylvie Kinigi vladala od julija 1993 do februarja 1994. Nekaj dni za Kinigijevo je mandat v Ruandi nastopila Agathe Uwilingiyimana. Tudi njen se je iztekel prej kot v enem letu, saj je morala oditi že aprila 1994. Še krajši je bil mandat že druge ženske na šrilanškem vladnem vrhu. Chandrika Kumaratunga ga je zasedala od avgusta do novembra 1994. Podobno se je v politično očitno zelo vročih devetdesetih godilo tudi prvi ministrici Bolgarije Reneti Indzhovi, ki je vladala od 16. oktobra 1994 do 25. januarja 1995. Slabe štiri mesece je trajal tudi mandat Claudette Werleigh na Haitiju, od 7. novembra 1995 do 27. februarja 1996.

Še več kratkih mandatov

Videti je, da je Bangladeš kar precej naklonjen ženskam v politiki, saj je leta 1996 Sheikh Hasina Wajed postala že tretja premierka. Njen prvi mandat je trajal do leta 2001. Naslednjič je vlado sestavila leta 2009 in jo vodi še danes. Janet Jagan je marca 1997 zasedla premierski stol v Gvajani, na njem pa je ostala le do decembra istega leta. V istem obdobju so na mesto prve ministrice na Novi Zelandiji postavili Jenny Shipley, ki je vladala natanko dve leti. Zanimivo je, da jo je zamenjala ženska, Helen Elizabeth Clark, ki je na čelu vlade ostala do leta 2008.

V letu 1999 so tudi Litvanci že drugič izvolili žensko. Irena Degutienė je na mestu premierke ostala le dva meseca. Skromno dolžino mandata pa so namenili tudi Nyam-Osoriyn Tuyaa, ki je v Mongoliji vladala borih osem dni, od 22. do 30. julija 1999.

Žensko vladavino je v drugem tisočletju odprla Senegalka Mame Madior Boye. Ustoličili so jo marca 2001, odpoklicali pa novembra naslednje leto. Leta 2002 so celo v svinčeni Severni Koreji na mesto predsednice vlade pripustili žensko. Chang Sang je vladala dvajset dni.

Maria das Neves Ceita Baptista de Sousa je od oktobra 2002 do julija 2003 vodila vlado male afriške otoške državice São Tomé in Príncipe z le 163.000 prebivalci. Leto 2003 je predsednico vlade za kratek čas dobila tudi Finska. Anneli Tuulikki Jäätteenmäki jo je vodila od 17. aprila do 24. junija. Podobno je bilo tudi v Peruju, kjer je Beatriz Merino Lucero vladala od konca junija do sredine decembra 2003.

Leto pozneje so v Mozambiku mandat zaupali Luísi Dias Diogo, ki je vodila ministrski zbor kar do leta 2010. V naši bližini, v Makedoniji, je v letu 2004 na premierski stolček sedla tedaj komaj 32-letna Radmila Sekerinska, in to kar dvakrat, za natanko en mesec maja in za prav toliko še novembra.

Novi val odločnih žensk

Septembra 2005 je predsednica ukrajinske vlade postala Julija Timošenko. Njen prvi mandat je bil relativno kratek, od konca januarja do začetka septembra. Drugič so jo izvolili decembra 2007, burno pa je bila odstavljena leta 2010. Po dveletni moški vladavini so si v državici São Tomé in Príncipe znova zaželeli žensko. Maria do Carmo Silveira je bila premierka od junija 2005 do aprila 2006. Novembra 2005 pa je v Nemčiji vladno žezlo prevzela slovita kanclerka Angela Merkel, ki ima še danes močan vpliv ne le v svoji državi, ampak tudi širše, v Evropski uniji.

Naslednje leto je bila tudi Jamajka zrela za žensko premierko. Portia Simpson-Miller je prišla v vladno palačo marca 2006, njen prvi mandat pa je trajal do septembra 2007. Politični nasprotniki so jo zrušili z oblasti, vendar ji je ljudstvo izkazalo zaupanje in spet je postala prva med ministri, vse do januarja 2012.

Skoraj neverjetno, pa vendar je aprila leta 2006 Severna Koreja za predsednico vlade znova dobila žensko. Han Myung Sook se je s tega mesta poslovila marca naslednje leto. Natanko leto pozneje je tudi v Moldaviji že drugič zavladala ženska roka. Tokrat Zinaida Greceanii, ki se je morala posloviti septembra 2009. Skoraj hkrati se je končal tudi mandat Michèle Pierre-Louis, premierke Haitija, ki ga je nastopila septembra 2008.

Na vrhu le dva dni

Skoraj ne bi bilo omembe vredno, pa vendar je imela Cécile Manorohanta na Madagaskarju od 18. do 20. decembra 2009 polna pooblastila predsednice vlade. Je absolutna rekorderka v kratkosti mandata, ki je trajal vsega dva dni.

Precej bolje se je v naši soseščini godilo Hrvatici Jadranki Kosor, ki je vodila vlado od julija 2009 do decembra 2011. Kosorjeva je zaznamovala tudi zgodovino slovensko-hrvaških pogajanj o določitvi meje. Skromnejši pa je bil mandat Roze Otunbajeve v Kirgiziji. Predsednica vlade je bila dober mesec, od 7. aprila do 19. maja 2010, zanimiva pa je zato, ker je bila vzporedno tudi predsednica države. Junija istega leta so Finci že tretjič večinsko podporo dali ženski. Mari Kiviniemi se je morala posloviti po natanko enem letu. Na Slovaškem pa je v vladno palačo prvič vstopila ženska noga leta 2010. Iveta Radicová je v njej ostala do aprila 2012.

V Peruju je marca 2011 zavladala Rosario Fernández Figueroa, to pa so ji dovolili le štiri mesece, do konca julija. Mesec dni za njo so premierko dobili tudi v Maliju. Mandat Cissé Mariam Kaïdama Sidibé se je končal s predčasnimi volitvami po enajstih mesecih. Hkrati je z vladnega vrha v Gvineji Bissauu sestopila tudi Marie Adiato Djaló Nandigna. Njen mandat je trajal dobra dva meseca.

Osem aktualnih

Trenutno na svetu vlada osem žensk, med njimi je tudi slovenska premierka Alenka Bratušek. Njena vlada je prisegla včeraj in Slovenija je postala 46. država sveta z žensko na čelu vlade.

V tem sklopu je treba še enkrat omeniti nemško kanclerko Angelo Merkel, ki odločno vlada že osmo leto, in premierko Bangladeša Sheikh Hasina Wajed, ki je v začetku leta 2009, po osmih letih premora, že drugič zasedla to pomembno mesto. Le nekaj dni pozneje so na Islandiji prisegli ministri vlade Jóhanne Sigurdardóttir.

Tudi v mali karibski državi Trinidad in Tobago je bila maja 2010 demokracija že zrela za žensko premierko. Vlado je sestavila Kamla Persad-Bissessar, julija istega leta pa je v Avstraliji prisegla Julia Gillard. Leto 2011 sta premierski stolček zasedli še danes 45-letna Yingluck Shinawatra na Tajskem in leto starejša Helle Thorning-Schmidt, ki je postala predsednica danske vlade.